Novice

2019-12-19

TOMAŽ FURLAN: ZAJTRK NA JUTRANJEM VLAKU

TOMAŽ FURLAN: ZAJTRK NA JUTRANJEM VLAKU

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 19. december 2019 ― »Je avto objekt ali socialni simbol? Je čakanje v vrsti produkcijski proces ali kontemplativno dejanje? Je obuvanje nogavic eksistencializem ali konvencija?« se sprašuje Tomaž Furlan ob aktualni razstavi, ki (razen enega) vključuje popolnoma nova dela. Čeprav vsako od njih vsebuje lastno sporočilnost, je treba gledati predvsem postavitev v celoti. Ta se osredotoča na izsek vsakdanjega jutra povprečnega posameznika, ko se sooča s sliko sveta. Avtorja zanima posameznikov osebni pogled na objekt – trenutek v percepciji, ko gre za razumevanje vseh razsežnosti oblike in ne le njene konstrukcije. Na razstavi tako išče banalne konotacije med objekti in njihovo pasliko oziroma se ukvarja z njeno popačenostjo, ki jo povzroči individualna interpretacija. Gre za nadaljevanje avtorjeve refleksije družbene dinamike, pogled v civilizirano okolico in njene pripomočke. Tomaž Furlan opiše razstavo tudi kot »slike ponedeljkovega jutra, kjer je vsak prostor svoj kader oziroma slika«. Odnos med človekom in okoljem je glavna tema celotne avtorjeve umetniške prakse, naslov razstave pa povedno oriše današnje stanje. Produkcijski proces ni le aktivnost samega proizvajanja, temveč tudi vse ostalo, v kar je vpet posameznik (njegovo gibanje v družbenem okolju), tako racionalizacija časa kot učinkovitost ter kolektivnost in participatornost. Naslov razstave obenem asociira tudi na naslov slike Edouarda Maneta Zajtrk na travi (1863), eno od prelomnih del umetnostne zgodovine. Kompleksna vsebina je pomembna (v grobem) zaradi monumentalnega načina prezentacije vsakdanje teme, kjer je v žanrski prizor vključen ženski akt, sicer rezerviran za slike z mitološko ali alegorično vsebino. Pa vendar – Manet naslika meščanstvo, ki zajtrkuje na travi, Tomaž Furlan pa nam »slika« mobilno meščanstvo. Njegova vpetost v produkcijsko in družbeno rutino, ki je vedno bolj prisotna tudi v zasebnih prostorih, vendar je bolj kot na zunanje sistemske mehanizme vezana na posameznikovo izbiro, ki se na videz zdi svobod
Koga je zadušila ektoplazma?

Koga je zadušila ektoplazma?

LUD Literatura, 19. december 2019 ― Poljsko pisateljico Joanno Bator (1968) pri nas že poznamo po romanu Peščena gora (Goga, 2017), ki je bil v domovini nominiran za več nagrad, leto kasneje pa smo dobili še prevod romana Temno, skoraj noč, ki je prejel nagrado Nike, najpomembnejšo poljsko literarno nagrado.

Maylis De Kerangal: Na tej točki noči

Koridor, 19. december 2019 ― Asociativno in občutljivo iskanje človečnosti od potopljene ladje iz Libije do otoka Lampedusa – vse to na tej točki noči. The post Maylis De Kerangal: Na tej točki noči appeared first on Koridor – križišča umetnosti.
Prihaja 12. festival Bobri

Prihaja 12. festival Bobri

Kinodvor, 19. december 2019 ― Družinski filmski program na festivalu Bobri se bo odvil med 18. januarjem in 8. februarjem v Kinodvoru. Prevzem brezplačnih vstopnic za vse predstave bo potekal 11. januarja.

Obvestilo

Medobčinski muzej Kamnik, 19. december 2019 ― V torek, 24. decembra in torek, 31. decembra bosta enoti muzej in Rojstna hiša Rudolfa Maistra odprti do 14. ure, galerija do 18. ure. Tudi ob božičnih in novoletnih praznikih so enote MMK zaprte, razen za najavljene skupine. Ob delavnih dnevih med prazniki (petek, sobota) so enote odprte po veljavnem urniku. Hvala za razumevanje. The post Obvestilo appeared first on MM:K.

Ki je ‘definicija ljubezni’

Neodvisni, 19. december 2019 ― Radharani Pernarčič izpiše skorajda literarni poklon Cirkulaciji 2, zaenkrat še edinemu prostoru, kot zapiše, kjer v celoti velja: "produkcija = bivanje = ustvarjanje = dogodek". Ogromna hladna hala zaobjame s svojimi fizičnimi lastnostmi kot tudi z intersubjektivnimi ter je natančno "(t)ista fraktalna struktura, s katero se slehernič udejanja ta originalno cirkulacijska gnetljiva produkcijska platforma".

Usnjarsko obrtno hišno znamenje, 1549, peščenec

Medobčinski muzej Kamnik, 19. december 2019 ― V lapidariju kamniškega muzeja je ohranjeno usnjarsko obrtno hišno znamenje iz Pogačnikove hiše v Maistrovi ulici v Kamniku. Osrednji del predstavlja okvir v reliefu. Na robu levo od njega so znamenje kamnoseka in črki TA,  na desnem robu pa črki MA. Pod njima je usnjarski nož za čiščenje kož. Poleg njega sta luknji, zaradi katerih […] The post Usnjarsko obrtno hišno znamenje, 1549, peščenec appeared first on MM:K.
ŽENSKA VOKALNA SKUPINA LIPA – NOVEMU DESETLETJU NAPROTI

ŽENSKA VOKALNA SKUPINA LIPA – NOVEMU DESETLETJU NAPROTI

Revija Primus, 19. december 2019 ― Piše: Tomaž Gržeta Litija je okolje, ki je med drugim prepoznavno tudi po obilju kvalitetne zborovske glasbe; z njo se srečamo na Gimnaziji Litija (ki jo trenutno vodi Blaž Rojko), v Litiji (pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič) deluje tudi Zbor sv. Nikolaja, nenazadnje pa tamkajšnjo zborovsko tradicijo nepogrešljivo sooblikuje tudi Pevsko društvo Lipa Litija – ...
Na Poljanski bo zaživela striparna Stripolis

Na Poljanski bo zaživela striparna Stripolis

Misli, 19. december 2019 ― Na Poljanski cesti v središču Ljubljane bodo danes ob 18. uri odprli striparno Stripolis. Odprtje bo med drugim pospremljeno z napovedjo delovanja striparne v prihodnjih mesecih ter z branjem iz stripovskih poslastic. Kot je za STA povedal stripar Izar Lunaček, mora biti striparna v centru, "da skočiš notri in malo pobrskaš".
Noč kratkih filmov

Noč kratkih filmov

Društvo slovenskih režiserjev, 19. december 2019 ― V soboto, 21. decembra, bo v Sloveniji že šestič organizirana mednarodna NOČ KRATKIH FILMOV za vse, ki se želite kratkočasiti z dobrimi domačimi in tokrat tudi tujimi kratkimi filmi. Program in dvorane (filmi bodo na ogled tudi v nekaterih drugih kinih v Sloveniji, ne samo v Slovenski kinoteki v Ljubljani) na ogled TUKAJ. Vstop je brezplačen, vstopnice […]
KNJIGOBEŽNICE - ODNESI IN PRINESI KNJIGO

KNJIGOBEŽNICE - ODNESI IN PRINESI KNJIGO

Javna agencija za knjigo, 19. december 2019 ― Javna agencija za knjigo RS je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport podarila Knjigobežnico. Knjigobežnica je polica za javno izmenjevanje knjig, na njej se nahajajo knjige, ki jih bralci in bralke lahko vzamejo, v zameno pa pustijo kakšno svojo. Strokovne sodelavke in sodelavci Javne agencije za knjigo so Knjigobežnico napolnili z najrazličnejšimi knjigami. Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo je z veseljem pozdravil Knjigobežnico v prostorih ministrstva ter izpostavil pomen spodbujanja državljank in državljanov k branju knjig. Branje je vrednota, je poudaril minister, zato je ministrstvo pripravilo Nacionalno strategijo za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019-2030, katere del je tudi bralna kultura. Branje je potrebno spodbujati že pri najmlajših, česar se slovenski vrtci in šole dobro zavedajo, in v tej smeri tudi delujejo. POMEMBNE SO SPODBUDE K BRANJU IN KUPOVANJU KNJIG Literatura je v stalnem dialogu z družbo in pomembno je, da tudi družba vstopa v dialog z literaturo. Predaja Knjigobežnice Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport RS ima večplasten pomen. Opozarja na nekatere podatke iz najnovejše nacionalne raziskave Knjiga in bralci, ki je pokazala, da knjige kupujemo in beremo vse manj, še posebej je padec viden v segmentu najbolj izobraženih članov naše družbe. Če izobraženci prenehajo brati in graditi osebne knjižnice, je to toliko bolj zaskrbljujoče. Renata Zamida, direktorica Javne agencije za knjigo, je tako opozorila: „Bralci se rodijo v družini, in glede na omenjeno raziskavo, so najbolj pozitiven zgled mladim še zmeraj starši in obdanost s knjigami doma. Po raziskavi PIAAC o kompetencah odraslih je Slovenija na repu držav glede velikosti domače knjižnice - marsikdo pa ne pozna dejstva, da ob lahko domači knjižnici, ki obsega najmanj 80 knjig, otrok deloma nadoknadi deprivilegiranost, ki izhaja iz nižje izobrazbe staršev.„ MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE ZNANOST IN ŠPORT - POMEMBEN PARTNER PRI SPODBUJANJU B
Marriage Story (2019)

Marriage Story (2019)

Deseta umetnost, 19. december 2019 ― Netflixova ločitvena drama Marriage Story, ki jo podpisuje Noah Baumbach, je film, ki ujame izmuzljivi čustveni vrtinec kompleksnih partnerskih odnosov. Je tudi film, v katerem Adam Driver in Scarlett Johansson igrata, kot da se resnično ločujeta. Marriage Story ni ne lahek ne zatežen film. Je realen film o kompleksnih človeških odnosih. O paru, ki se […] Tags:   Del.icio.us Facebook TweetThis Digg StumbleUpon Comments:  0 (Zero), Be the first to leave a reply! You might be interested in this:    Bird Box (2018)  Tu pa tam (2004)  Kursk: Prekletstvo globine  Doctor Sleep (2019)  Nagrajenci 30. Ljubljanskega mednarodnega festivala LIFFE Copyright © Deseta umetnost [Marriage Story (2019)], All Right Reserved. 2020.

Baam arhitekti: Pisarne C3

OUTSIDER, 19. december 2019 ― Mlad ljubljanski kolektiv Baam arhitekti je v nekdanjih stanovanjskih prostorih staromeščanske hiše v centru Ljubljane ustvaril delovni prostor za start-up podjetje. Pisarne so zasnovane na podlagi tehtnega razmisleka o poteku dela v podjetju in spremenljivem delavniku, ki se v današnjem času vedno bolj prepleta z zasebnim življenjem in prostim časom. Delo v podjetju poteka v… The post Baam arhitekti: Pisarne C3 appeared first on OUTSIDER.

Miselni tok med pogovorom s predstavo

Kriterij.si, 19. december 2019 ― Miselni tok med pogovorom s predstavo Magdalena Reiter / Studio: CONVERSATION PIECES Urednik Thu, 12/19/2019 - 10:39 Miselni tok med pogovorom s predstavo Ženska telesa prekriva tekstil v kožni barvi. Prehajajo čez oder. Vsakdanje, samotno. Posamično. Njihovi obrazi so zaviti v tkanine, da se obrazne poteze skoraj ne prepoznajo. Je pomembno, kaj se skriva pod tkanino? Na odru pred nami razmišljajo, se premikajo in se gibljejo nekje med opozarjanjem nase in zaprtostjo v lastni svet. Živijo v svojem monologu, nam pomembnem, a nerazumljivem. Ne vemo, kaj se dogaja v njihovih mislih, vidimo le nekaj osamelcev, ki bivajo v tistem prostoru in času kot mi, a miselno ločeno od nas. Vemo, da telesa vedo drug za drugega, saj se premikajo tako, da se med seboj ne motijo. Se podpirajo? Nekoliko. Pazijo drug na drugega? Nekako. A ne zanimajo se za ostala telesa. Vsako izmed njih se z nami, opazovalci te intime, pogovarja, ali bolje, govori nam. Ne pričakujejo našega odgovora. Enosmerno sporočajo in v zameno pričakujejo zgolj poslušanje. Mi smo nepomembni zanje, njihova telesa bi lahko govorila komurkoli. Kako telesa govorijo? Kako razumemo njihov govor? To je popolnoma odvisno od nas, našega razumevanja njihovih premikov, gest, posamičnih, mikro gibov. Kljub temu da je to dogajanje monologno z njihove plati, se počutimo, kot da smo del nečesa analitičnega, kot bi bili prisiljeni analizirati njihovo početje. Oni so naš predmet opazovanja in analize, le da ne vemo točno, kaj analiziramo. V bistvu lahko analiziramo, kar si poželimo, prav vsak drobni vidik njih, njihovega početja in bivanja. Nato se nekaj spremeni. Plesalke ne prihajajo in odhajajo več iz prostora. Njihovi obrazi so odkriti, ekspresivni, njihove poteze jasne in pogled bister, čuječ. Vseh šest se jih pojavi na odru, s tem pa začnejo komunicirati tudi med seboj. Ne z glasom, seveda, s telesi. Odzivajo se na gibanje preostalih, se zavedno podpirajo, osredotočene so na soplesalke, na soljudi. Pojavi se celo
Izšla je nova številka Etnologa

Izšla je nova številka Etnologa

SEM, 19. december 2019 ― Ob koncu leta je izšla nova številka Etnologa (29/2019), katerega nosilna tema je uporabnost etnologije in antropologije. V branje ponujamo 29. letnik nove vrste Etnologa, če pa k temu prištejemo še letnike, ko je revija izhajala kot Etnolog (1926–1940) in Slovenski etnograf (1948–1990), je pred nami že častitljivi 80. letnik Etnologa. V letošnji izdaji se v sklopu znanstvenih člankov z naslovom Uporabnost etnologije in antropologije avtorice in avtorja sprašujejo o uporabnosti na videz neuporabnega znanja o načinih življenja ter s tem povezano umestitvijo etnologije oz. antropologije v javnosti oziroma njuni uporabnosti zunaj akademske sfere. Sklop začenja Dan Podjed s člankom Snovanje prihodnosti antropologije, v katerem predstavlja razvojne trende v antropologiji, pri čemer se osredotoča predvsem na aplikativno antropologijo in uporabo antropoloških pristopov zunaj akademskih institucij. Uršula Lipovec Čebron v članku Antropologija in javno zdravje predstavlja izkušnje, povezane s sodelovanjem antropologov in antropologinj na področju javnega zdravja v Sloveniji. V članku Antropologija dizajna Rajko Muršič in Laura Korčulanin predstavljata precej novo področje, imenovano tudi snovalska antropologija, ki zaradi možnosti sodelovanja pri iskanju praktičnih rešitev v zadnjih letih vse bolj pridobiva na pomenu.   Vlogo etnologov in antropologov pri oblikovanju socialnih in ekonomskih politik, povezanih s staroselskim prebivalstvom Latinske Amerike, v članku Etnologija in antropologija med akademizmom in aplikativnostjo predstavlja Marija Mojca Terčelj. Kako uporabno je lahko znanje etnologinje in kulturne antropologinje pri vzpostavljanju sodelovanja med muzejem in bližnjo sosesko, dokazuje članek Urše Valič z naslovom Etnologinja in kulturna antropologinja v muzeju sodobne umetnosti. V razdelku Razprave odpiramo več tem. Nena Židov v članku z naslovom »Otrokom danes vzeti dedka Mraza bi bil politični polom« piše o uvajanju in oblikovanju predstav o »slovensk

Nova literarna revija November

SiGledal Novice, 19. december 2019 ― Društvo humanistov Goriške je zasnovalo novo literarno revijo z imenom November, katere namen je prepoznati in gojiti literate na območju goriškega somestja, Tolmina, Trsta, Kopra, Sežane, Ilirske Bistrice in vseh okoliških krajev, tvoriti most med slovenskim, furlanskim in italijanskim literarnim prostorom ter ne nazadnje sovplivati na razvoj slovenske literature kot take.
Na Poljanski bo zaživela striparna Stripolis

Na Poljanski bo zaživela striparna Stripolis

Misli, 19. december 2019 ― Na Poljanski cesti v središču Ljubljane bodo danes ob 18. uri odprli striparno Stripolis. Odprtje bo med drugim pospremljeno z napovedjo delovanja striparne v prihodnjih mesecih ter z branjem iz stripovskih poslastic. Kot je za STA povedal stripar Izar Lunaček, mora biti striparna v centru, "da skočiš notri in malo pobrskaš".

Miloš Kosec: Rojstvo države na plakatu

OUTSIDER, 19. december 2019 ― Če bi bilo treba z eno samo podobo opisati vzdušje poznih osemdesetih, ko je Slovenija v odgovor na vedno bolj nevzdržne razmere v Jugoslaviji začela bolj aktivno gledati proti severu in zahodu in razmišljati o samostojnosti, bi sam verjetno izbral oglasno akcijo »Moja dežela«. Televizijski oglas, kjer glasba in oglaševalec, ki postavlja oglasno tablo s… The post Miloš Kosec: Rojstvo države na plakatu appeared first on OUTSIDER.

Gornjesavski muzej, 19. december 2019 ―   Tudi v prazničnih dneh vabimo v naše muzejske hiše. V Liznjekovi domačiji v Kranjski Gori si lahko ogledate novo fotografsko razstavo Lojzija Avsenika - Motivi iz narave. Tudi v prazničnih dneh vabimo v Slovenski planinski muzej v Mojstrani, kjer si poleg stalne razstave lahko ogledate občasne razstave #LjubimGore, Jamski svet pod gorami in prodajno-razstavno Alpsko [...]

Matic Majcen: Sožitje med čustvi in razumom

OUTSIDER, 19. december 2019 ― V filmu Gozdovi so še vedno zeleni – enem najbolj presenetljivih slovenskih filmov po osamosvojitvi nasploh – najdemo fascinanten zaključni prizor, morda celo najbolj navdahnjen izmed vseh v nedavni zgodovini slovenskega filma. V njem režiser Marko Naberšnik svojo pripoved o dveh vojakih v odročni gorski postojanki med I. svetovno vojno zaokroži z oddaljujočim kadrom, v… The post Matic Majcen: Sožitje med čustvi in razumom appeared first on OUTSIDER.

1906 – Rojen Leonid Brežnjev

Zgodovina na dlani, 19. december 2019 ― 19. decembra leta 1906 se je v vasici Kamenskoje v današnji Ukrajini rodil sovjetski državnik in politik Leonid Iljič Brežnjev. Od leta 1964 do 1982 je bil generalni sekretar komunistične partije Sovjetske zveze in »de facto« prvi mož Zveze sovjetskih socialističnih republik. V času njegovega vodstva je Sovjetska zveza dosegla… Preberi The post 1906 – Rojen Leonid Brežnjev appeared first on Zgodovina na dlani.
Pregled leta: Najboljši filmi v letu 2019

Pregled leta: Najboljši filmi v letu 2019

MMC Film, 19. december 2019 ― Leto, ki se izteka, je poskrbelo za širok nabor odličnih filmov v najrazličnejših žanrih, od melanholičnih ljubezenskih zgodb do politično zaostrenih satir; kot rdeča nit se pogosto pojavlja tema razrednega boja. Na kupu je zbranih petnajst najboljših.
1935 Rakek – Sokolske vaje

1935 Rakek – Sokolske vaje

Stare slike (Cerknica), 19. december 2019 ― Saj ne vem, kaj bi povedala o tej sliki. Samo gledam jo in sem fascinirana. Kakšna moč! Kakšna volja duha in telesa. Metod Arko je začel telovaditi pri rakovškem Sokolu leta 1933, in ker menim, čeprav se lahko motim, da ni že takoj zmogel težkih sokolskih vaj, sem letnico nastanka fotografije postavila dve leti naprej. […]

Sonica x Zagreb w/ Kontejner & ZEZ

MoTA, 19. december 2019 ― Sonica x Zagreb w/ Kontejner & ZEZ Zadnja postaja na jesenski mednarodni turneji festivala SONICA je Zagreb, kjer zasedamo tamkajšnji legendarni klub KSET. Skupaj z zagrebško umetniško organizacijo KONTEJNER | biro suvremene umjetničke prakse in ZEZ – Zavod za eksperimentalni zvuk pripravljamo eksperimentalni večer godb, v okviru katerega bo domača vokalistka in zvočna umetnica Irena […] The post Sonica x Zagreb w/ Kontejner & ZEZ appeared first on MoTA.

George R.R. Martin v Santa Feju odprl knjigarno

Misli, 19. december 2019 ― Pisatelj George R.R. Martin je v Santa Feju odprl knjigarno Beastly Books. Avtor fantazijskih romanov Pesem ledu in ognja jo je odprl zraven kina Jean Cocteau, ki ga je pridobil leta 2013. Poimenoval jo je v čast najbolj znanega Cocteaujevega filma Lepotica in zver, pa tudi po TV seriji z istim imenom, pri kateri je sodeloval v 80. letih.

Zidovi sredi glav – Jon Agee. Zid sredi knjige. Grlica, 2019. Prevedla Janja Remškar / Veronika Šoster

Trubarjeva hiša literature, 19. december 2019 ― Čeprav je ameriški ilustrator Jon Agee na sceni že dolgo časa (svojo prvo knjigo je izdal leta 1982) in je tudi razmeroma prepoznaven (hvalil ga je celo slavni Maurice Sendak, avtor kultne Where the Wild Things Are), ga pri nas šele dobro začenjamo spoznavati. Lani je pri založbi Skrivnost izšla njegova knjiga Življenje na Marsu, letos pa se ji je pri založbi Grlica pridružila še fascinantna in provokativno naslovljena Zid sredi knjige. Gre za dve izmed njegovih najnovejših slikanic, in obe delujeta na principu neke domislice, ki jo avtor potem izpelje po svoje. Zid sredi knjige že s svojim naslovom nakazuje, da bo metatekstualen, da bo torej šlo za knjigo, ki se »zaveda« tega, da je knjiga. To v praksi pomeni, da se knjiga sama sproti komentira, kar je za radovedno in nadobudno otroško publiko še posebej zanimivo. Ob branju takih knjig se namreč zdi, da ima avtor neko magično moč, saj z bralcem neposredno komunicira kar izmed strani.

Svet kulture

ARS Svet kulture, 19. december 2019 ― Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko. Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.
Mladi solisti z malo manj mlado, zato pa prelestno muziko

Mladi solisti z malo manj mlado, zato pa prelestno muziko

Odzven, 19. december 2019 ― Ustanova Gallus že 30 let skrbi za pomoč in promocijo mladih slovenskih glasbenikov. Tokrat so ob spremljavi odličnega madžarskega in mednarodno afirmiranega Komornega orkestra Mendelssohn iz Veszprema in pod umetniškim vodstvom dirigenta Petra Kovatsa pospremili na nove poti kar štiri mlade slovenske soliste oz. solistke.
še novic