Center in Galerija P74, 17. oktober 2024 ― Tadej Pogačar & P.A.R.A.S.I.T.E. muzej sodobne umetnosti 25. 10. – 15. 12. 2024 La Box, Ensa Bourges (Francija)    _____  Kustosa razstave: Ludovic Bernhardt, Ferenc Grof Razstava Kartografija v igri(ah). Umetnost kritične igre in geopolitike, temelji na delu švedskega umetnika Öyvind Fahlström (1928 – 1976) in prinaša dela umetnic in umetnikov, ki se soočajo z manipulacijo podatkov v formi igre in kartografije. V zgodnjih sedemdesetih letih je Öyvind Fahlström ustvaril dela, ki so vabila publiko, da v njih aktivno sodeluje in jih spreminja. Med najbolj znanimi je bila serija Monopoly (CIA Monopoly, World Trade Monopoly). Te predelave originalne igre Monopoly so kritično naslavljale ameriško zunanjo politiko, globalno trgovino, vojaško industrijo in topografijo ameriških vojaških intervencij po svetu. Igra Tadeja Pogačarja & P.A.R.A.S.I.T.E. muzeja sodobne umetnosti MonApoly: Igra trgovanja z ljudmi (2004) podobno predeluje eno najbolj popularnih kapitalističnih iger. Vizualno sledi osnovnemu formatu in shemi igre, a vsebino popolnoma spremenja. Ko igramo igro MonApoly, se učimo novih informacij o globalnem spolnem delu; o ključnih lokacijah in aktivističnih organizacijah, organiziranih kriminalnih združbah, ki organizirajo trgovanje z ljudmi ipd. Igralke ali igralci lahko financirajo gradnjo varne hiše, podprejo nove programe, ki se borijo za pravice spolnih delavk, reši spolno delavko iz Moldove ipd. MonApoly predstavlja novo kartografijo spolnega dela in globalnega trgovanja z ljudmi. Sodelujoči ne akumulirajo kapitala, temveč se  učijo o geopolitiki spolnega dela v času aktualnega postkapitalizma. Na razstavi sodelujejo: Manca Bajec, Martin Bricelj Baraga, Öyvind Fahlström, Agnes Dénes, Disnovation.org, Larissa Fassler, Tadej Pogačar, Faith Ringgold, Maria Sarycheva, Sergen Şehitoğlu, Société Réaliste, Union Pragmatique, Haythem Zakaria. P.A.R.A.S.I.T.E. muzej sodobne umetnosti je v letu 2

SEM, 17. oktober 2024 ― Danes (17. 10. 2024) prvič obeležujemo Mednarodni dan nesnovne kulturne dediščine, ki ga je v lanskem letu razglasila Generalna skupščina Unesca. Na ta dan svojo pozornost posvečamo nesnovni kulturni dediščini, katere varovanje usmerja mednarodni dokument, ki ga je do sedaj sprejelo 183 držav podpisnic, med njimi tudi Republika Slovenija. Glavni nameni Unescove Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine (2003) so varovati nesnovno kulturno dediščino, zagotoviti njeno spoštovanje, dvigniti zavedanje o njeni pomembnosti tako na lokalni, nacionalni kot mednarodni ravni ter zagotoviti medsebojno spoštovanje te dediščine, zagotoviti mednarodno sodelovanje in pomoč. Konvencija nesnovno kulturno dediščino opredeljuje kot »prakse, predstavitve, izraze, znanja, veščine in z njimi povezana orodja, predmete, izdelke in kulturne prostore, ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prepoznavajo kot del svoje kulturne dediščine« (2. člen). Razvršča jo na ustna izročila in izraze, vključno z jezikom kot nosilcem nesnovne kulturne dediščine, uprizoritvene umetnosti, družbene prakse, rituale in praznovanja, znanje in prakse o naravi in svetu in tradicionalne obrtne veščine. V letošnjem letu na ta dan v Slovenskem etnografskem muzeju, ki opravlja naloge Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine, dajemo poudarek plesu kot tisti družbeni prvini, ki v naše vsakdanje in praznično življenje vnaša veselje in nas med seboj povezuje. V oktobru smo v SEM odprli razstavo Ples - živa dediščina Evrope v gibanju, ki poudarja vlogo plesne dediščine in krepi razumevanje o njenem pomenu v Evropi. Razstava na interaktiven način predstavlja dva plesa iz prekmurskega prostora, sotiš in šamarjanko, ki sta še vedno živa in se plešeta spontano ob različnih priložnostih. Plesa sta bila na pobudo lokalne skupnosti v letu 2021 vpisana tudi v Register nesnovne kulturne dediščine. Vabljeni, da se skupaj z nami naučite nekaj plesnih korakov!