Airbeletrina, 30. december 2024 ― Tudi na AirBeletrini smo pokukali, kako kaj kaže naš števec. Drage bralke, dragi bralci, v letu, ki jemlje slovo, so vas najbolj presunili zapisi o tistih, ki so vzeli slovo. O tistih, ki so življenje zapisali besedi. Naj živijo Manca Košir (1948–2024), Andrej Peric (1979–2024) in Tereza Vuk (1976–2024)! *** Zbogom, Manca, ljuba moja Pesnica »Zares pomislim šele zdaj, kako redka in kratka so bila najina srečanja,« je spomladi zapisal Dušan Šarotar, »a intenzivnost in razkošje tišine, ki sva si jo delila, je pustila v meni nevidno in neminljivo znamenje; v požaru, ki se je razlegel po širnem prostoru, kot svetlo, razžarjeno oznanilo, da si odletela v nebo, je zlahka moč razbrati, da je bila tvoja prisotnost tukaj in zdaj, ljuba Manca, za mnoge, premnoge, ki so se greli v tvoji bližini z besedo, tišino in ljubeznijo, tolažba, kot obliž na metafizično rano.« Naj nas spet presune in obogati skrbno stkan poklon Manci Košir: https://airbeletrina.si/zbogom-manca-ljuba-moja-pesnica/   Fotografija: Andraž Gombač *** V spomin: Andrej Peric (1979–2024) Je zarezalo, zasekalo, zabolelo. In boli: veliko premlad, predober in predragocen se je poslovil Andrej Peric (1979–2024), prej Pleterski, vrhunski prevajalec, povezovalec, mentor, publicist … in še marsikaj. Veliko nam je dal in še veliko bi nam lahko dal. Živ bo ostal v marsikom. Nekaj njegovih sopotnic in sopotnikov, veselih in ponosnih, da so lahko sodelovali z njim, je nanizalo tople spomine na Andreja in pregledalo bogate knjižne police, ki nam jih zapušča: https://airbeletrina.si/v-spomin-andrej-peric-1979-2024/ Fotografija: Andraž Gombač *** Tereza Vuk: Jaz sem ranjen zaprt šimpanz, ki jih gleda z žalostnimi očmi »Čeprav nobeden od naju ni veroval, da je tam, kjer je zdaj Tereza, res kaj bolje, sem gotov vsaj glede tega, da je bilo to ozvezdje, kot poje Balašević v eni svojih pesmi, zanjo provinca in da si je med zvezdami še pravočasno našla svoj prostor. In upam d