SEM, 24. marec 2025 ― Slovenski etnografski muzej (SEM) in Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (FF, UNI LJ) v sodelovanju s partnerji v torek, 25. marca 2025, ob 14.00, začenjata s ciklom dogodkov Prehod, posvečenih pogrešanim in umrlim na migracijski poti na Balkanu. Kdo so ljudje, ki umirajo na slovenskih mejah? Je bila njihova smrt neizbežna? Zakaj so smrti beguncev še vedno tako nevidne in kako bi jih lahko v Sloveniji javno obeležili? Cikel dogodkov Prehod je namenjen ozaveščanju javnosti o problematiki umiranja na migracijski poti na Balkanu in spodbujanju solidarnosti z migranti. Z dogodki želijo partnerji cikla odpreti prostor za dialog o migracijah, človekovih pravicah in odgovornosti do sočloveka, hkrati pa opozoriti na pereč problem umiranja migrantov in spodbuditi k razmisleku o tem, kako lahko kot družba prispevamo k bolj humanemu in pravičnemu reševanju migracijskega vprašanja.   Izhodišče cikla dogodkov je spominsko platno Prehod ~ The Passage, ki z izvezenimi portreti ohranja spomin na ljudi, ki so izgubili življenje na migracijski poti na Balkanu. Ustvarile so jih umetnice, raziskovalke, prevajalke ter druge članice in podpornice hrvaškega kolektiva Ženske ženskam v sodelovanju z umetnico in aktivistko selmo banich iz Zagreba ter dr. Marijano Hameršak z Inštituta za etnologijo in folkloristiko v Zagrebu. Spominsko platno bo v razstavni hiši SEM na ogled do 11. maja 2025. Pobudo za organizacijo cikla dogodkov Prehod je podala dr. Uršula Lipovec Čebron z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo FF UL, ki se prav tako raziskovalno in aktivistično ukvarja z migracijsko potjo na Balkanu in usodami ljudi, ki na tej poti prečkajo meje. V SEM teme globalnih stikov in izmenjav preučuje dr. Tina Palaić, ki osvetljevanje migracij in njihovih vplivov na njene akterje in družbo priseljevanja vidi kot pomemben del poslanstva muzeja kot družbeno odgovorne ustanove. Vsi dogodki bodo v Slovenskem etnografskem muzej

Airbeletrina, 24. marec 2025 ― Marguerite Duras: Zamaknjenost Lol V. Stein (Litera, 2019, prevod Barbara Pogačnik) »Zakaj se mi je prav ta knjiga zapisala v spomin? Ker imam zelo rada psihološke romane, psihodrame, filme, kjer je drama, kak zaplet in kjer obravnavajo pogled v dušo, največkrat v zapleteno dušo,« je v podkastu Območje lagodja povedala naša tokratna sogovornica Miša Molk, nagrajena novinarka, scenaristka, urednica in televizijska voditeljica, povezovalka prireditev, pa tudi nekdanja varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev na Radiu in televiziji Slovenija ter brez dvoma strastna bralka. O njeni strasti do branja priča podatek, da se s knjigo lahko druži tudi do tretje ure zjutraj. Zamaknjenost LOL V. Stein pa jo je še prav posebej zagrabila in potegnila k sebi: »Zelo zelo hitro sem jo prebrala. Namreč, moje knjige so izjemno popisane, ta pa je bila čista, kar pomeni, da je samo stekla skozme.« Knjigo, ki je stekla skoznjo, je napisala francoska pisateljica, dramatičarka, scenaristka in filmska režiserka 20. stoletja Marguerite Germaine Marie Donnadieu, ki je ustvarjala pod psevdonimom Marguerite Duras (1914–1996). V slovenščini imamo poleg njene Zamaknjenosti še avtobiografski roman Ljubimec, kratki roman Moderato Cantabile, zbirko kratke proze Bolečina in eseje Pisati. V literaturo in filme je pogosto vnesla sebe in svoje izkušnje, vendar ne tako, da bi bile neposredno razvidne. Nasploh je skrbno raziskovala teme ljubezni in ob tem psihološko zapletene intimne odnose, izgube, želje, spomin, kolonializem in ženskost. Francoski filozof Jacques Derrida je dejal, da je to ženska, ki ji je uspelo prisiliti tišino, da spregovori.     Tišina še kako govori tudi v romanu Zamaknjenost LOL V. Stein. Narativno je zgodba minimalistična: pripoveduje o treh ženskah in treh moških, povezanih v dva ljubezenska trikotnika. Naslovna junakinja Lol se za lep čas izvzame iz resničnega sveta, potem ko na plesišču skupaj s sošolko spremlja svojega zaročenca, kako iz njenega življ

SEM, 24. marec 2025 ― Vabljeni na predavanje dr. Marka Freliha, kustosa Slovenskega etnografskega muzeja, ki že vrsto let raziskuje izročilo o zmajih po svetu: V kraljestvu zmajev - mitološko in versko ozadje skrivnostnih bitji na Slovenskem. Predavanje bo v 27. marec 2025, ob 18. uri, v dvorani Rokodelskega centra Ribnica. Kot nadnaravna bitja z gromozansko močjo so bili zmaji v najstarejših obdobjih človeške zgodovine predvsem varuhi grobnic in svetih prostorov. Varovali so tudi svetišča, svete izvire, reke in močvirja. Bili so varuhi dostopov v podzemlje, kjer so se skrivali zakladi boginje Zemlje. Slovenija je dežela zmajev in v ohranjenih zmajskih zgodbah prepoznamo kodirano sporočilo prednikov, ki so iz roda v rod prenašali univerzalno skrivno znanje o obredih, povezanih z naravo, rodovitnostjo, nevidnimi sila- mi in večnim življenjem.