Airbeletrina, 21. oktober 2025 ― »Kompleksno identiteto, ki je posledica kolonializma, lahko ponazorimo z razbitim ogledalom, pri čemer pri pobiranju črepinj vsakič ugotovimo, da kakšna manjka,« je ob septembrskem obisku Nove Gorice dejala Igiaba Scego. Z italijansko pisateljico somalijskih korenin se je na 10. literarnem festivalu Mesto knjige pogovarjal Martin Lissiach. V slovenskem prevodu imamo dve njeni knjigi: leta 2016 je pri Literi izšel roman Moj dom je tam, kjer sem, leta 2020 pri Kulturno-umetniškem društvu Police Dubove pa Adua; oba je prevedla Alenka Jovanovski. Njen zadnji roman, ki ga sicer še nimamo v prevodu, je Cassandra a Mogadiscio (Kasandra v Mogadišu), leta 2023 nominiran za nagrado strega. Naslov namiguje na prerokinjo Kasandro iz grške mitologije, ki ima dar videnja prihodnosti, a ji nihče ne verjame. Roman Cassandra a Mogadiscio (Feltrinelli, 2023) je bil nominiran za nagrado strega. Čisto na začetku pogovora je Igiaba Scego spregovorila o deželi svojih prednikov, Somaliji, ki je bila od poznega devetnajstega stoletja izmenično italijanska in britanska kolonija. Prvih nekaj let po osamosvojitvi je sicer tako gospodarsko kot družbeno in kulturno zacvetela, a vojaška diktatura je terjala davek. Leta 1991 je izbruhnila državljanska vojna. Somalija je bila od poznega devetnajstega stoletja izmenično italijanska in britanska kolonija. Prvih nekaj let po osamosvojitvi je sicer tako gospodarsko kot družbeno in kulturno zacvetela, a vojaška diktatura je terjala davek. Kompleksna zgodovina Somalije, ki so jo zaznamovali kolonializem, diktatura in državljanska vojna, je številne Somalce prisilila, da so zapustili državo, med njimi tudi družino Igiabe Scego. Njen oče Ali Omar Scego je bil pomembna politična osebnost v Somaliji, med drugim prvi guverner somalijske prestolnice Mogadiša in somalijski veleposlanik v Belgiji. Po državnem udaru leta 1969, ko je oblast v državi prevzel diktator Siad Barre, je bil prisiljen Somalijo zapustiti. Z ženo je odše