Goran Marković: „Širi se empatija, ljudi se grle!“

Goran Marković: „Širi se empatija, ljudi se grle!“

Airbeletrina, 9. november 2025 ― Specijalno vaspitanje, Nacionalna klasa, Majstori, majstori, Variola vera, Sabirni centar, Tito i ja, Falsifikator, Turneja … Po ovim i drugim filmovima poznat je Goran Marković (1946), srpski režiser i scenarista, a takođe i pisac, u Sloveniji poznat po romanima Beogradski trio (preveo Urban Vovk, Mladinska knjiga, 2021) i Doktor D. (preveo Dušan Čater, Beletrina, 2025). Pozorišnu adaptaciju prvog romana reditelj Matjaž Berger prošle je godine postavio na scenu Anton Podbevšek Teatra iz Novog mesta, u saradnji sa Cankarjevim domom iz Ljubljane, dok je drugi – mozaični kriminalistički triler zasnovan na Karadžićevoj ozloglašenoj preobrazbi u doktora Dabića, njegovom skrivanju i hapšenju – Goran Marković nedavno predstavio u Ljubljani … i još pre nastupa u Cankarjevom domu razgledao je s nama sa Balkona Balkana. Goran Marković (Fotografija: Andraž Gombač) Kakav literarni lik je Radovan Karadžić? „Pa on je jako primamljiv lik. Karadžić je osuđeni ratni zločinac, znači negativan po definiciji, ali dok pišeš knjigu sa takvim glavnim junakom, moraš se boriti sa iskušenjem – prodireš u njegovu dušu i može se desiti da ti postane simpatičan.“ A moglo bi ovo da se desi? „Moglo bi. Kad pišete, teško je mrzeti junaka. Sećam se, kad sam snimao film Tito i ja, imao sam lik potpunog negativca – vaspitača koji maltretira decu. Glumac koji je trebalo da igra tu ulogu rekao mi je: ‘Pročitao sam scenario, ali ne znam kako da igram taj lik. Da li da povraćam po sebi?! Suviše mi je negativan.’ Onda smo seli i razgovarali. Rekli smo: ‘Hajde da napravimo tog vaspitača smešnim! Ostavimo mu sve njegove negativne osobine, ali ga prikažimo kao budalu.’ Zatim smo promenili scenario, sve scene s njim okrenuli na smešno, tako da stalno upada u gluposti koje sam pravi. Tako smo spasili lik. Ostao je negativac, ali je bio smešan i simpatičan. Isto sam se ponašao i prema Radovanu Karadžiću. Imao sam informaciju da je bio običan šarlatan – nikakav ozbiljan psihijatar, a
Goran Marković: »Širi se sočutje, ljudje se objemajo!«

Goran Marković: »Širi se sočutje, ljudje se objemajo!«

Airbeletrina, 9. november 2025 ― Specijalno vaspitanje (Posebna vzgoja), Nacionalna klasa (Državni razred), Majstori, majstori (Mojstri, mojstri), Variola vera, Sabirni centar (Zbirni center), Tito i ja (Tito in jaz),  Falsifikator (Ponarejevalec), Turneja … Po teh in drugih filmih slovi Goran Marković (1946), srbski režiser in scenarist, pa tudi pisatelj, v slovenščini doma z romanoma Beograjski trio (prevedel Urban Vovk, Mladinska knjiga, 2021) in Doktor D. (prevedel Dušan Čater, Beletrina, 2025). Gledališko priredbo prvega je režiser Matjaž Berger lani postavil na oder novomeškega Anton Podbevšek Teatra v sodelovanju s Cankarjevim domom Ljubljana, drugega – mozaični kriminalni triler, zasnovan na Karadžićevi razvpiti preobrazbi v doktorja Dabića, njegovem skrivanju in prijetju – pa je Goran Marković nedavno predstavil na gostovanju v Ljubljani … in se še pred nastopom v Cankarjevem domu z nami razgledal z balkona Balkana. Goran Marković (Fotografija: Andraž Gombač) Kakšen literarni lik je Radovan Karadžić? »Zelo privlačen lik. Karadžić je obsojeni vojni zločinec, torej po definiciji negativen, a med pisanjem knjige s takšnim glavnim junakom se moraš boriti s skušnjavo – prodiraš v njegovo dušo in lahko se zgodi, da ti postane simpatičen.« Pa bi lahko prišlo do tega? »Lahko bi. Kadar pišete, težko sovražite junaka. Spomnim se, kako smo snemali film Tito in jaz. V scenariju sem imel tudi lik pravega negativca – vzgojitelja, ki maltretira otroke. Igralec, ki naj bi ga upodobil, mi je rekel: ‘Prebral sem scenarij, a ne vem, kako naj igram ta lik. Naj bruham po sebi?! Preveč mi je negativen.’ Sedla sva in se pogovorila. Nakar smo sklenili: ‘Pa naredimo tega vzgojitelja smešnega! Obdržimo vse njegove negativne lastnosti, a prikažimo ga kot bedaka.’ Spremenili smo scenarij, vse prizore z njim obrnili na smešno, tako da vseskozi pada v nevšečnosti, ki si jih sam zakuha. Tako smo rešili lik. Ostal je negativec, a smešen in simpatičen. Enako sem postopal z Radovanom Karadžićem.
Predator: Mrtva zemlja

Predator: Mrtva zemlja

MMC Film, 9. november 2025 ― "Mrtva zemlja v jedru izhaja iz shakespearjavske družinske drame, a med vsemi dosedanjimi celovečerci najmočneje temelji na posebnih učinkih. Jasen je užitek ustvarjalcev ob ustvarjanju povsem novega sveta, v katerem živega človeka pravzaprav ni več. "
Nacionalni dan stripa v MnZC

Nacionalni dan stripa v MnZC

Muzej novejše zgodovine Celje, 9. november 2025 ― V soboto, 22. novembra 2025,obeležujemo sto let od rojstva Mikija Mustra in prvi nacionalni dan stripa.V Muzeju novejše zgodovine Celje boste lahko prelistali nekatere kultne stripe in revije iz preteklega stoletja ter si ogledali najstarejše izvode iz naših muzejskih zbirk.Osnovnošolci pa se bodo preizkusili v risanju stripa pod vodstvom ustvarjalke Katje Kovše. Stripi bodo na ogled od 9. do 13. ure, vstop je brezplačen. Delavnica pa bo potekala ob 10. uri, cena udeležbe je 4 EUR. The post Nacionalni dan stripa v MnZC appeared first on MNZC.
Pivovarske zgodbe v MnZC

Pivovarske zgodbe v MnZC

Muzej novejše zgodovine Celje, 9. november 2025 ― Muzej novejše zgodovine Celje vas v sredo, 19. novembra 2025, ob 18. uri vabi na predstavitev knjige dr. Aleksandre Gačić Belej   200 ZGODB ZA 200 LET – 200-letna tradicija pivovarstva v Laškem   Dr. Aleksandra Gačić Belej, zgodovinarka, lektorica in prevajalka, je ob letošnji 200-letnici pivovarstva v Laškem izdala knjigo 200 zgodb za 200 let. Z njo se ne pokloni le častitljivi obletnici, temveč tudi kraju, kjer se je tradicija pivovarstva razvijala, in njegovim prebivalcem, ki so le-to pomembno sooblikovali. Predstavlja preplet zgodovine piva in pivovarstva v svetu, na Slovenskem in zlasti v Laškem, vse od tamkajšnjih začetkov davnega leta 1825, pa do današnjih dni. Knjiga je obogatena tudi s številnimi zgodbami nekdanjih in sedanjih pričevalcev bogate pivovarske tradicije. Po predstavitvi vam bodo laški pivovarji postregli z vrčkom piva.   Vstop prost. Prijazno vabljeni! The post Pivovarske zgodbe v MnZC appeared first on MNZC.
Билјана С. Црвенковска: “Нѐ обединуваат е книжевноста и уметноста, а нѐ разделуваат само политиките и политичарите!”

Билјана С. Црвенковска: “Нѐ обединуваат е книжевноста и уметноста, а нѐ разделуваат само политиките и политичарите!”

Airbeletrina, 9. november 2025 ― Во моментов она што нѐ обединува во регионот е книжевноста и уметноста, а нѐ разделуваат само политиките и политичарите. На полето на книжевноста и уметноста сите соработуваме меѓусебно и се поддржуваме, остваруваме заеднички проекти, се поврзуваме како уметници, се каниме на фестивали и конференции, разменуваме искуства. Да, литературите на соседите се приближуваат и првиот чекор за да се излезе на другите европски пазари е да се биде присутен (значи преведуван и издаван) во регионот – вели писателката Билјана С. Црвенковска (1973). Таа е една од најактуелните и читани писатели за деца од Македонија, но во последните години се фокусира и на литературата за возрасни. Ја основа и е главна уредничка на издавачката куќа „Чудна шума“. Нејзин прв роман за возрасни е „Девет приказни за госпоѓица Сит“, со кој влезе во најтесен избор за наградата Роман на годината на Фондацијата „Славко Јаневски“ за 2019 година. Германското издание на оваа книга неодамна беше промовирано и на големиот Саем на книгата во Франкфурт, Германија. Во 2020 го објави романот „Куќа на брановите“. Член е на Друштвото на писателите на Македонија. Билјана С. Црвенковска (Фотографија: Кире Галевски) Какво искуство беше оваа средба со една нова публика, ново јазична средина? – Германското издание на романот беше првпат промовирано на Саемот на книга во Лајпциг, во март годинава, а сега беше промовирано и пред публиката на саемот во Франкфурт. Се работи за два многу различни саеми, Лајпциг е повеќе фокусиран на авторите и книжевните дела, целосно отворен за публиката и дише со духот на книжевноста, додека Франкфурт е претежно бизнис саем кој се отвора за публика последните денови. За мене саемот во Лајпциг беше вистинското откровение, затоа што таму, на промоцијата на романот во театарот „Нато“, дојдоа околу педесет луѓе – што за непозната авторка од Македонија е огромен успех. Истата вечер, подоцна, во театарот „Лофт“ гостував со уште неколку автори од Источна и Централна Европ

Dan evropskih avtorjev 2025 tudi v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik

Kamnik.info, 9. november 2025 ― Od 11. novembra do 12. decembra 2025 bomo tudi v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik obeleževali Dan evropskih avtorjev. V tem času bomo posebno pozornost posvetili promociji evropskih avtorjev in spodbudi k branju njihovih del. Knjige evropskih avtorjev bodo v knjižnici izpostavljene, lahko si jih boste izposodili tudi v že dobro znanih paketih. Pri avtorjih ne ... Prispevek Dan evropskih avtorjev 2025 tudi v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik je bil izvorno objavljen naportalu Kamnik.info.

(P)o ANI PLAMENITI 2025!

Ana Monro, 9. november 2025 ― Po novembrski super bobrovi luni je zasvetil še jesenski festival noči in ognjenih ambientov –  v petek, 7. 11. med 18:00 in 21:00, v parku Gradaščica ob Barjanski cesti v Ljubljani! Ana Plamenita 2025 je bila čudovita in barvita; naporna, a čarobna; razigrana in dobro obiskana. Bila je enkraten dogodek in nepozabno doživetje! Zakaj? Preberite v spodnjem ...
1944 Kobjeglava – Partizanski fotograf Anton Šibelja–Stjenka (1914-1945)

1944 Kobjeglava – Partizanski fotograf Anton Šibelja–Stjenka (1914-1945)

Stare slike (Cerknica), 9. november 2025 ― Portreti partizanskih fotografov gredo počasi h koncu. Od Šibelje imamo samo eno fotografijo pa kljub temu si zasluži, da ga predstavimo. Anton Šibelja se je rodil 21. aprila 1914 v Tomačevici. Kot mehanik je delal v miljski ladjedelnici, kjer se je povezal s protifašisti. Konec leta 1941 je z mladinsko skupino OF organiziral sabotažne akcije. […]
še novic