Airbeletrina, 21. november 2025 ― Osemnajst let, ja, osemnajst let pozneje ji bom danes morda končno lahko povedal … Tako si mrmram, ko se vzpenjam po mogočnem marmornatem stopnišču palače Casinò na beneškem Lidu. Pa zastanem. Vzdihnem. Huh, je pa res gneča! Kolona novinarjev in drugih radovednežev je dolga, itak, kajpada, kakopak, saj bosta na tiskovki kmalu nastopila oba, pravijo, napovedujejo, obljubljajo. Zato se brez oklevanja postavim v vrsto, kajti nadvse ljuba sta mi oba – tako Jim Jarmusch, ikona ameriškega neodvisnega filma, kakor seveda Cate Blanchett, avstralska igralka, dvakratna oskarjevka, upravičeno ena najbolj cenjenih v cehu. Akreditirani na 82. Beneškem filmskem festivalu si med čakanjem pred dvorano čas preganjamo, kakor vemo in znamo. Kolega iz Avstrije se domisli, da bi primerjali Jarmuschove filme, jih skušali razvrstiti od najljubšega do najmanj posrečenega. In evo, že česnamo, se sprva skušamo spomniti, kako gredo po letu nastanka, kako se vrstijo skozi minula štiri desetletja: Stranger Than Paradise, Down By Law, Mystery Train, Night On Earth, Dead Man, Coffee and Cigarettes, Broken Flowers, Paterson, The Dead Don’t Die … Obujamo spomine na raznolike like, taksiste in njihove stranke od ZDA do Rima in Helsinkov, na klepete ob kavi in cigaretah, na spopade z živimi mrliči … Filmski svet Jima Jarmuscha. Iz spomina skačejo  Jarmuschu in nam ljubi igralci: John Lurie, Tom Waits, Steve Buscemi, Iggy Pop, Bill Murray, Adam Driver … Da, med njimi je kar nekaj muzikantov, saj je tudi to svet Jima Jarmuscha. Film. Glasba. Literatura. Vsestranski umetnik, eden zanimivejših, velemojster skrbno stkanih dialogov in prizorov, ki si vzamejo čas, ki v gledalca prodirajo počasi – a sežejo globoko. Nemalo jih premore tudi njegov novi film Father Mother Sister Brother (Oče mati sestra brat), dobitnik glavne nagrade na letošnji beneški Mostri, zlatega leva za najboljši film. V treh poglavjih spoznamo zdaj že odrasle otroke in njihov odnos do staršev: v poglavju Oče se s