Učinkovita človeška neumnost

OUTSIDER, 11. december 2025 ― Pred kratkim me je pritegnila drobna knjižica z naslovom The Basic Laws of Human Stupidity — Osnovni zakoni človeške neumnosti (1976). Napisal jo je italijanski zgodovinar ekonomije Carlo M. Cipolla. Esej je najprej nastal za šalo: avtor ga je izdal v samozaložbi in ga razposlal prijateljem kot božično darilo. Toda, kot se pogosto zgodi pri takšnih stvareh, je bil preveč dober, […]

Večer ustvarjanja v Občinski knjižnici Polzela

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 11. december 2025 ― V četrtek, 11. decembra 2025, smo v Občinski knjižnici Polzela preživeli ustvarjalen in živahen medgeneracijski večer. Prihajajoči prazniki so namreč priložnost za druženje in ustvarjanje božično-novoletnih okraskov. Tako so majhni in veliki ustvarjalci izdelovali unikatne voščilnice ter bleščeče obeske, ki bodo krasili božično drevesce ali razveselili prijatelja. Delavnico je pripravila in vodila upokojena knjižničarka Irena Verbič. Je velika ljubiteljica ustvarjanja vseh vrst, v prostem času, ki ji ga ponuja upokojitev, pa rada pomaga drugim. Z njeno srčnostjo, dobro voljo in toplino je ustvarjanje pravi užitek, za kar se ji iskreno zahvaljujemo. Renata ...

Unveiling the Monument to Pavlina Pajk

Forum slovanskih kultur, 11. december 2025 ― A unique cross-border literary trail of poetry and equality, dedicated to the poet Ljubka Šorli, also runs through Solkan. Pavlina Pajk, one of the authors featured on this trail, lived and worked here for a time. We are therefore pleased to invite you to the ceremonial unveiling of a monument dedicated to her, which will […]
16. december 2025 ob 18. uri: Stolp nas gleda, vodenje po razstavi z Mitjem Peternelom in Mojco Volkar Trobevšek, Slovenski planinski muzej

16. december 2025 ob 18. uri: Stolp nas gleda, vodenje po razstavi z Mitjem Peternelom in Mojco Volkar Trobevšek, Slovenski planinski muzej

Gornjesavski muzej Jesenice, 11. december 2025 ― Stolp nas gleda – razstava ob 130. obletnici postavitve Aljaževega stolpa Prisrčno vabljeni, da se nam pridružite na posebnih vodenih ogledih občasne razstave, posvečene enemu najprepoznavnejših simbolov slovenskega naroda – Aljaževemu stolpu. Razstava Stolp nas gleda nas popelje v čas, ko je župnik Jakob Aljaž postavil znameniti kovinski stolp na vrhu Triglava, hkrati pa odpira [...]

Nina Granda: Oskrunjena ikona

OUTSIDER, 11. december 2025 ― „Daj mi moč, da sprejmem tisto, česar ne morem spremeniti, daj mi pogum, da spremenim tisto, kar lahko spremenim, in daj mi modrost, da razlikujem to dvoje!“ Priprošnja izvira iz zgodnjih tridesetih let 20. stoletja in jo je napisal ameriški protestantski teolog Reinhold Niebuhr (1892–1971). Postala je široko znana v štiridesetih, v okoliščinah pomanjkanja, družbenih […]

Hana Renko – Obzorja /Mladi v Stopnišču 2025

C.M.A.K. Cerkno, 11. december 2025 ― Vabljene in vabljeni na zadnjo razstavo iz letošnjega cikla Mladi v Stopnišču, kjer se bo predstavila mlada umetnica Hana Renko. OBZORJARazstava Obzorja predstavlja izbor fotografij, nastalih med potovanjem po Tanzaniji, od prostranih pokrajin v notranjosti celine do obal Zanzibarja. Projekt izhaja iz želje po raziskovanju medija fotografije s poudarkom na raziskovanju svetlobe in barve.Svetloba v […]

Gašper Stražišar: Med intimnim in političnim

Sodobnost, 11. december 2025 ― Gašper Stražišar Med intimnim in političnim   Tjaša Mislej, Pia Vatovec Dirnbek: Prva beseda je mama, Vranica. Režija: Brina Klampfer Merčnik. SNG Drama Ljubljana, Mali oder. Premiera: 10. oktober 2025.   Na malem odru SNG Drama Ljubljana je odločitev za dvojno praizvedbo – dram Prva beseda je mama Tjaše Mislej in Vranica Pie Vatovec Dirnbek – več kot […]

Vesna Lemaić: Obraz (Lucija Stepančič)

Sodobnost, 11. december 2025 ― Lucija Stepančič Vesna Lemaić: Obraz. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2025.     Nepredvidljivi opus Vesne Lemaić, ene od najbolj prepoznavnih LGBTQ avtoric, že od samega začetka oscilira med fantastiko in družbeno kritiko, pri čemer se blago humorne primesi mešajo s skrajnim realizmom na meji avtofikcije. Potem ko je prvenec z naslovom Popularne zgodbe prijetno presenetil s […]

Undinė Radzevičiūtė: Knjižnica lepote in zla

Sodobnost, 11. december 2025 ― Undinė Radzevičiūtė Knjižnica lepote in zla     Lepota s kančkom grdote 1924     I.   »To ni kačji pastir, to je orel,« je s kovinskim glasom rekla Lotta. Prišla je v novem črnem voisinu v barvi oniksa s kromirano maskoto na sprednji strani, katere srhljivo navzgor obrnjena krila so spominjala na dva noža. Walter je tej maskoti rekel kačji pastir. »Upajmo, da ti bo orel prinesel več sreče,« je rekel Walter. Lotta seveda ni bila ena tistih žensk, ki bi skočila skozi okno in se vrgla pod vlak samo zato, ker je njen trapasti Adalbert odšel za Anito Berber, ker je ta pač plesala gola. Na odru, v javnosti! Plesala je gola in doma je imela opico. Lotta kot prava protestantka, kot hči protestantskega pastorja, ni jokala. Niti malo! Neuspela ljubezenska zveza se je končala tako kot vedno: z novim nakupom. »Kako težko je živeti častno in pošteno v času, ko sta dve tretjini žensk prostitutk,« je dejala, povzemajoč svoje trpljenje zadnjih dveh mesecev. In zdelo se ji je povsem upravičeno, da je tako rekla. Zdaj je stala vsa napeta sredi modre sobe. V hiši, za katero je pred letom dni dejala: Tja ne bo več stopila moja noga. Ne bo! »Nisi še tako stara, da bi se morala zmrdovati nad prostitucijo,« je rekel Walter in Lotta je zaradi njegovih besed postala še bolj napeta. Če bi kdo strgal oblačila z nje in jo prisilil, da dvigne v zrak svoje tanke, bleščeče bele roke, bi se spremenila v živo, velikansko maskoto orla ali kačjega pastirja. Visoka, pravilno raščena, kratkolasa blondinka asketske postave z belo, prosojno kožo. Toda lase si je šele po vojni začela česati po moško in si jih mazati z briljantino. »Pravih moških sploh ni več. Samo tipi brez morale, prevaranti, perverzneži in norčki,« je dejala Lotta. »To samo dokazuje, da vojna bolj prizadene moške,« je dejal Walter. »Ni več prave, velike ljubezni, vsi samo iščejo priložnost, da bi povohali hlačke kakšne nove damice.« »Vsem nam vladajo instinkti,« je mela

Meta Kušar: Majhna običajna knjiga

Sodobnost, 11. december 2025 ― Meta Kušar Majhna običajna knjiga   1. Gilgameš je v moji krvi. V kosteh. Del od bogov, nikoli ne molči. Zares nikoli. Nerazumljivo šepeta. V grlu ga okušam. Neizjokane solze murnov. Zvezdni mir noči. Boli enako, kakor del iz zemlje. Tako že štiri tisoč let. Še enkrat več. Daj, streljaj z lokom iz češnjevega lesa […]

Kristian Koželj z Dušanom Šarotarjem

Sodobnost, 11. december 2025 ― Kristian Koželj z Dušanom Šarotarjem   Koželj: Tvoje ustvarjanje definirata dva temeljna toposa, ki se nenehno javljata v tvojih delih: prekmurska ravnica in neimenovani otok. V kakšnem medsebojnem razmerju sta?   Šarotar: Morje je jezik, ki ločuje in povezuje otoke, naše samote. V svoji prvi objavljeni knjigi, Potapljanje na dah, sem pisal o življenju na […]
Mi2 z albumom Akustično napovedali turnejo v prihodnjem letu

Mi2 z albumom Akustično napovedali turnejo v prihodnjem letu

Misli, 11. december 2025 ― Z izidom novega albuma Akustično - Cankarjev dom je skupina Mi2 zaokrožila leto, v katerem je praznovala 30-letnico delovanja in med drugim razprodala koncert v dvorani Stožice. Ploščo, ki je danes izšla v digitalni obliki, je posnela lani na dveh zaporednih koncertih v Cankarjevem domu ter z njo napovedala prihajajočo turnejo v letu 2026.

Valentina Smej Novak: Založniki in njihovi sejmi

Sodobnost, 11. december 2025 ― Valentina Smej Novak Založniki in njihovi sejmi   Leta 1997 sem se prijavljala za prvo študentsko delo v založništvu. Tako kot vsakih deset let poprej in poslej so tudi tisto leto, spričo prvih zamahov interneta, knjigam in branju napovedovali konec. Kolegi, ki so imeli dostop do zmogljivih računalnikov na Institutu Jožef Stefan, so mi pomagali […]

Miljana Cunta: Branje leposlovja: radost in napor

Sodobnost, 11. december 2025 ― Miljana Cunta Branje leposlovja: radost in napor   Ko mi je bilo petnajst let, mi je v roke prišla pesem. Ni bila prva, ki mi je prinesla veselje, bila pa je prva, ki me je prevzela. Tako se je glasila:   Od kroženja po kletki utesnjeni njegov pogled je truden in načet. In zdi se […]

Evropska prestolnica kulture GO! 2025 zaključila leto, naslov predan Trenčínu in Ouluju

Ministrstvo za kulturo, 11. december 2025 ― S slavnostno prireditvijo na Trgu Evrope in v prostorih EPICentra se je 5. decembra 2025 sklenilo leto evropske prestolnice kulture, ki sta ga čezmejno nosili mesti Nova Gorica in Gorica. Naslov evropska prestolnica kulture je bil simbolno predan mestoma Trenčín na Slovaškem in Oulu na Finskem, ki bosta naziv nosili v letu 2026.
Pod mizo

Pod mizo

Airbeletrina, 11. december 2025 ― Strokovna žirija je kot eno od štirih najboljših zgodb med rekordnimi 307 prejetimi, ki jih je dobila na mizo, prepoznala tole, ki je naslovljena – Pod mizo. Napisala jo je 35-letna Sara Vodopivec. V sredo, 3. decembra, na Prešernov rojstni dan, Ta veseli dan kulture, nas je na svečanosti v kavarni Pritličje na ljubljanskem Mestnem trgu povezal 14. AirBeletrinin natečaj za kratko zgodbo. Spoznali smo avtorice štirih kratkih zgodb, ki jih je strokovna žirija (dr. Vilma Purič, Mateja Arnež, Gašper Stražišar) ocenila kot najboljše v tokratni izjemno bogati beri. Seveda vas vabimo tudi k branju zgodb Vsebina neznanega telesa Zale Norčič, (Za)varujte se! Tjaše Šuligoj in Pone-srečanje Mojce Volkar Trobevšek. Hvala vsem, ki pišete in ste nam poslali svoje zgodbe … in hvala vsem, ki berete! Po presoji strokovne žirije avtorice štirih najboljših med kar 307 prispelimi kratkimi zgodbami (z leve): Mojca Volkar Trobevšek, Tjaša Šuligoj, Sara Vodopivec, za njimi na videoposnetku Zala Norčič, ki se je na sklepni slovesnosti oglasila iz Pariza. (Fotografija: Inesa Grobler) Pod mizo Sara Vodopivec Iskala sem svoje ime. Z očmi sem se sprehajala po mizi, ogrnjeni z belim prtom. Vsa ta belina me ni preslepila, vedela sem, da bo že čez nekaj ur prepojena z rdečimi madeži. Tam je bila kartica z mojim imenom. Brez priimka, samo Doroteja. Niti gospodična ni pisalo spredaj. Z neznatnim prikimom sem se neopazno pomaknila mimo družbe, zatopljene v svoje pogovore. Zaobšla sem tete babuške, zibajoče se v ritmu svoje lastne glasbe, mimo vreščečih otrok konvoja, mamic in pametnih stricev, ki so drug drugemu pritrjevali, kot da bi potrjevali svet. Zasedla sem svoje mesto. Ko sem stopila iz avta na parkirišču, sva se z materjo ujeli s pogledom. Kot v špici kavbojskega obračuna sva se zastrmeli druga v drugo. Iz oči v oči mir pred strelom. Kot v špici kavbojskega obračuna sva se zastrmeli druga v drugo. Iz oči v oči mir pred strelom. Njen pogled je govoril

Teža besede #4: Dematerializirana transparentnost

OUTSIDER, 11. december 2025 ― Marsikateri tovrstni opis sodobne arhitekture deluje kot odlomek iz kakšnega znanstveno-fantastičnega romana. Transparentno pritličje, skozi katerega prostor kar steče. / Dematerializirana fasada objekta, ki se staplja z nebom. Kaj hočejo povedati te besede – na prvi pogled nenavadna izbira za opis po svoji naravi še kako materialnih in čvrstih stavb? Pojem »dematerializirati« po SSKJ pomeni […]

FSK at the Pula Book Fair(y)

Forum slovanskih kultur, 11. december 2025 ― For the seventh consecutive year, the Forum of Slavic Cultures participated in the Pula Book Fair(y). The Slavic Garden program featured Armenian writer Narine Abgaryan and Antoni Libera from Poland. Narine Abgaryan, who writes in Russian, spoke with Ivana Peruško, curator of the Slavic Garden program, about her novel Simon, which was published in Croatian […]
In memoriam: Aleš Hadalin (1962 – 2025)

In memoriam: Aleš Hadalin (1962 – 2025)

OUTSIDER, 11. december 2025 ― Zpustil nas je glasbeni interpret Aleš Hadalin. V njegov spomin objavljamo zapis pogovora z njim iz šeste številke revije Outsider, poletje 2016.    Ko dežuje, odprem vsa okna Aleš Hadalin, glasbeni interpret   Večkrat sem ga videla v Strunjanu. Bos, s širokim nasmehom, zamaknjeno posluša valovanje morja. Zvok vode, ki se pretaka, je najlepša melodija. […]
1962 Stari trg – Skakalnica

1962 Stari trg – Skakalnica

Stare slike (Cerknica), 11. december 2025 ― Fotografija je nastala v zimi  1963/64, to je približno v istem času, kamor sodi spodnja zgodba. Smučarji so oblečeni in s smučarsko opremo,  kot je bila v uporabi takrat. Fotoaparatu so se  nastavili v Kozariščah, na Krževatcu. Spredaj čepita: Žarko Kovačič in Franc Strle – Čenčar. Stojijo od leve: Alojz Strle – Čenčar, Marjan Ule, […]

ODGOVOR NA ČLANEK PODHOD AJDOVŠČINA: OD GRDEGA RAČKA DO LABODA, OBJAVLJEN V DELU, 28.11.2025

Cirkulacija 2, 11. december 2025 ― V časopisu Delo je bil 28. novembra 2025 na strani 10 objavljen članek novinarke Manje Pušnik z naslovom »Podhod Ajdovščina: od grdega račka do laboda«. V njem med drugim piše, da je Podhod Ajdovščina zdaj zbirališče brezdomcev in odvisnikov. Ob tem pa nas preseneča, da v članku ni niti z besedo omenjeno večletno živahno kulturno dogajanje, ki se odvija v istem podhodu.  Z zapuščenimi prostori v Podhodu Ajdovščina od leta 2020 upravljata organizaciji s statusom v jav...
še novic