Janja Brodar: Križi in težave enojajčnih dvojčkov

OUTSIDER, 25. januar ― Pred desetimi leti sva z možem spoznala, da bo treba zgraditi hišo, ker denarja za stanovanje ni dovolj. V Ljubljani. In sva začela. Z dojenčkom v ruti sem sredi ulice na Livadi, kjer zdaj živim, gledala prazno parcelo iz oglasa in si predstavljala izvedbo najine predrzne odločitve. Seveda so nama takrat parcelo speljali. Bila sva […]
DOROTEA DOLINŠEK: DYSONOV VRT / DYSON`S GARDEN (Izjava: Jurij Krpan)

DOROTEA DOLINŠEK: DYSONOV VRT / DYSON`S GARDEN (Izjava: Jurij Krpan)

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 25. januar ― V projektu Dysonov vrt se pred nami razpira slepa pega človeškega raziskovanja vesolja: tiha in sistematična prisotnost ne-človeških organizmov, ki so jih v orbite nad Zemljo pošiljali, še preden se je tja odpravil prvi človek. Živalska, rastlinska, glivna in mikrobna telesa, vključena v zgodnje poskuse aviatorstva in raketnih tehnologij, so delovali kot eksperimentalni potniki za preverjanje biološkega odziva na ostre pogoje poletov in bivanja zunaj Zemlje, ter omogočila kasnejšo človeško prisotnost v vesolju. Številni med njimi še danes krožijo okrog planeta kot organski ostanki fatalnih vesoljskih programov, ki se v duhu nekropolitike vesoljskih agencij nadaljujejo z novimi eksperimenti po celotnem spektru astrobiologije v radikalnih okoljih. Kljub svoji konstitutivni vlogi pri razvoju zunajzemeljskih pogojev bivanja ostajajo v zgodovinskih narativih in vesoljskem pravu obravnavani predvsem kot potrošna infrastruktura znanstveno-tehnološkega napredka. Avtorica projekt Dysonov vrt umešča v vrzel, ki spremlja človeško ekspanzijo v vesolje, ter s pojmovnim aparatom problematizira antropocentrične narative raziskovanja. Na osnovi obsežne raziskave fragmentiranih arhivov, okornih poročil in razpršenih znanstvenih zapisov se na razstavi dopolnjuje ta arhiv ne-človeških astronavtov. Te avtorica imenuje zoonavti, fitonavti, mikronavti in mikonavti, ne kot taksonomske kategorije, temveč kot politično-jezikovni poskus vpisovanja ne-človeškega življenja v zgodovino vesoljskih poletov. Na podlagi zbranega arhiva ne-človeških udeležencev vesoljskih potovanj se prepletajo tri perspektive: institucionalna, v kateri je življenje zvedeno na protokol in merljivost; perspektiva organizmov, ki v ekstremnih pogojih razvijajo strategije preživetja; ter perspektiva rakete kot tehnološkega telesa, ki s svojo materialnostjo in omejitvami sooblikuje njihove usode. V tem trikotniku se razkrivajo zemeljski kolonialni vzorci mišljenja in njihovi prenosi v orbitalni prostor. V projektu je fok
PIRAN, PIRANO: MESTO VETROV ČASA IN KULTUR.

PIRAN, PIRANO: MESTO VETROV ČASA IN KULTUR.

Revija Primus, 25. januar 25. januar 2026 Piše: Leila Turk Mag. Leila Turk, naša potopiska, je so zdaj v Primusu objavljala večinoma reportaže iz precej oddaljenih krajev, tudi s tistih, ki jim rečemo eksotične destinacije. Tokrat smo jo povabili, da svoj odnos do potovanj locira bistveno bliže, morda celo v kraj ki ga večinoma poznamo vsi. Pri potopisih namreč ...

Drevo delfin

Vrabec Anarhist, 25. januar ― Alojzija Zupan Sosič, Drevo delfin, Ljubljana: Center za slovensko književnost, 2024 Piše: Tonja Jelen Pesniški prvenec Drevo delfin vidnejše raziskovalke sodobne slovenske književnosti dr. Alojzije Zupan Sosič je umetniško delo,...
1942 Babno Polje – Nune z dečki

1942 Babno Polje – Nune z dečki

Stare slike (Cerknica), 25. januar ― Pepca Strle z Babnega Polja hrani tudi to, sicer tehnično bolj revno sliko, na kateri je 24 razoglavih dečkov, ki jim je fotograf nedvomno ukazal tako, saj nekateri ubogljivo držijo v rokah svoje kape in eden celo očitno prevelik klobuk. Z njimi sta dve nuni in duhovnik. Glede na spomin lastnice te slike in druge podobne, o katerih […]
še novic