MMC Gledamo,
1. maj
― Nekdanja profesorica prava Orsolya dela kot sodna izvršiteljica, pri čemer skuša upoštevati tudi človeški vidik. Za nalogo dobi izselitev brezdomca, nekdaj uspešnega športnika.
Odzven,
1. maj
― Pripovedovalsko-glasbeni nastop Katje Šulc je obiskovalce Cankarjevega doma popeljal po različnih pokrajinah s središčem v pesništvu, staroselstvu in margini.
MMC Film,
1. maj
― Na praznik dela se zdi skoraj samoumevno, da termin Kinoteka prepustimo Charlesu Chaplinu, umetniku, ki je delo in delavca postavil v samo srce svojega filmskega ustvarjanja.
MNZS,
1. maj
― Leta 1990 je minilo stoletje, odkar so delavci po vsem svetu, med njimi tudi ljubljanski, ki so se zbrali na Rožniku, prvič obeležili prvi maj. Časnik Delo je praznik napovedal kot »stoti praznik dela v zgodovini delavskega gibanja in zadnji, ki ga bo delavski razred Jugoslavije praznoval na oblasti«. V državi se je tiste dni […]
Glave (Apparatus),
1. maj
― Anže in Pižama v grajske sobane povabita Aljošo Harlamova, da bi razdrli nekaj žaltavih o Kosovelu. Pižama najde povezavo med Srečkom in Ježkom, Aljoša natrosi za tri letnike primerjalne dejstev, Anže pa najde samo enega Kosovelovega brata. Hvala Javnemu zavodu Ljubljanski grad za gostoljubje. Če so ti glave všeč, jih lahko podpreš in dobiš dodatno […]
Stare slike (Cerknica),
1. maj
― Praznik dela je mednarodni praznik dela, ki ga 1. maja vsako leto praznujejo v večini držav sveta, redka izjema so ZDA. Praznik je izvorno spomin na krvave demonstracije v ameriškem Chicagu v teh dneh leta 1886, pa tudi največje praznovanje socialnih dosežkov mednarodnega delavskega gibanja. Tradicija prvega maja kot mednarodnega praznika dela se začenja v letu […]
Arhiv RS,
1. maj
― V rubriki Arhivalija meseca je na voljo arhivalija meseca maja, ki je posvečena potrditvi privilegijev kartuzije Pleterje iz leta 1526. Besedilo je pripravil Jure Volčjak.
Arhiv RS,
1. maj
― Arhivalijo meseca posvečamo menihom v kartuziji Pleterje, ki jo je leta 1407 ustanovil celjski grof Herman II. Po nekaj desetletjih razcveta je začela v gmotnem in duhovnem smislu nazadovati, čeprav so jo s podelitvijo privilegijev in svoboščin podpirali tudi deželni knezi iz habsburške dinastije. Privilegije je samostanu pred natanko petsto leti pisno potrdil avstrijski nadvojvoda Ferdinand I.