Vljudno vabljeni na slavnostno podelitev Jenkove nagrade 2026

Društvo slovenskih pisateljev, 14. oktober ― Večer vrhunske slovenske poezije, besede in glasbe Nedelja, 18. oktober 2026, ob 18. uri | Mestna knjižnica Kranj Kranj, mesto pesnika Simona Jenka, bo znova prizorišče enega najpomembnejših dogodkov slovenskega literarnega prostora. V okviru Jenkovih dni 2026 bomo slovesno podelili Jenkovo nagrado, eno najuglednejših slovenskih literarnih priznanj, ki ga Društvo slovenskih pisateljev podeljuje za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let. Slavnostni dogodek pripravljamo v sodelovanju z Zavodom za turizem in kulturo Kranj, Mestno knjižnico Kranj ter Kulturnim društvom Simona Jenka – Šmonca Mavčiče. Za letošnjo Jenkovo nagrado je strokovna komisija nominirala pet izjemnih pesniških zbirk, ki s svojo poetiko, izrazno močjo in umetniško občutljivostjo pomembno zaznamujejo sodobno slovensko pesniško ustvarjalnost. Nominirane pesniške zbirke za Jenkovo nagrado 2026: Alja Adam | Pes, dvojčici in zeleni tatu (Center za slovensko književnost, Ljubljana, zbirka Aleph, 2025). Ivan Dobnik | Tajga (Hiša poezije, Ljubljana, zbirka Poetikonove lire, 2026). Vid Karlovšek | Destrukcije (Literarno društvo IA, Ljubljana, 2026). Ace Mermolja | Moj papirnati dom (Literarno društvo IA, Ljubljana, in Založništvo tržaškega tiska, 2026). Aleš Mustar | Nad rušo (LUD Literatura, Ljubljana, zbirka Prišleki, 2026). Osrednji del večera bo posvečen srečanju z nominiranimi pesnicami in pesniki. Posebno umetniško razsežnost bo večeru dodal Janez Dovč, priznani slovenski glasbenik, harmonikar in skladatelj, ki bo s svojim glasbenim nastopom ustvaril svojevrsten dialog med poezijo in glasbo. Jenkovo nagrado bo slovesno podelil Marij Čuk, predsednik Društva slovenskih pisateljev. Vljudno vabljeni, da se nam pridružite na prazniku slovenske poezije in skupaj z nami počastite njene najvidnejše ustvarjalce.

Premiera Wagnerjevega Tannhäuserja

SNG Maribor, 14. oktober ― Opera Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo v petek, 16. oktobra 2026, v Dvorani Ondine Otta Klasinc premierno uprizorila eno najpomembnejših del nemške operne romantike izpod peresa Richarda Wagnerja. Uprizoritev Tannhäuser, ki nastaja v koprodukciji s Hrvaškim narodnim gledališčem v Zagrebu, podpisuje belgijski režiser Frank Van Laecke, glasbeno vodstvo je v rokah umetniškega direktorja mariborske Opere […]

Od praks do sistema: kaj potrebuje povezovanje kulture in zdravja v Sloveniji

Asociacija, 14. oktober ― Društvo Asociacija je 8. oktobra 2026 v Kinu Šiška gostilo mednarodno konferenco Ne živimo samo od kruha: Kdo in kako naj v Evropi predpisuje umetnost?, na kateri so se srečali predstavniki kulture, zdravstva, socialnega varstva in javnih politik. Po evropskem pregledu in izkušnjah iz Latvije in Italije se je konferenca sklenila z vprašanjem, ki nas … Preberi več o Od praks do sistema: kaj potrebuje povezovanje kulture in zdravja v Sloveniji

Galerija Plečnikova trafika, četrtič: Pika Basaj, Stol – odločitev, misel – vozel

OUTSIDER, 14. oktober ― V četrtek, 15. 10. ob 18:00 v Galeriji Plečnikova trafika odpiramo razstavo umetnice Pike Basaj. Vljudno vabljeni! * Umetniška praksa Pike Basaj je v zadnjih nekaj letih prevzela obliko algoritma, ki deluje kot inscenirana kompulzija in avtoričino zasebno življenje transformira v trajajoči performans. Sama zase izumi sistem pravil in sankcij, ki strukturirajo del njenega vsakdanjika, […]

Umetnost na recept: kaj se Slovenija lahko nauči iz Latvije in Italije

Asociacija, 14. oktober ― Društvo Asociacija je 8. oktobra 2026 v Kinu Šiška v sodelovanju s partnerji doma in v tujini pripravilo mednarodno konferenco Ne živimo samo od kruha: Kdo in kako naj v Evropi predpisuje umetnost?. Strokovnjaki s področij kulture, zdravja, socialnega varstva in oblikovanja politik so iskali odgovor na vprašanje iz naslova: kdo naj umetnost predpisuje in … Preberi več o Umetnost na recept: kaj se Slovenija lahko nauči iz Latvije in Italije

Kultura in zdravje v Evropi: od dokazov do sistemskih sprememb

Asociacija, 14. oktober ― Društvo Asociacija je v četrtek, 8. oktobra 2026, v Komuni Kina Šiška gostilo mednarodno konferenco Ne živimo samo od kruha: Kdo in kako naj v Evropi predpisuje umetnost?. Udeleženci s področij kulture, zdravja, socialnega varstva in oblikovanja politik so razpravljali o tem, kako umetnost vključiti v sisteme podpore zdravju in dobremu počutju. Uvodni sklop konference, … Preberi več o Kultura in zdravje v Evropi: od dokazov do sistemskih sprememb

V začetku novembra drugi festival o literarnih kriminalkah Krimifest

Misli, 14. oktober ― Na več lokacijah po Ljubljani bo med 3. in 8. novembrom potekal drugi festival Krimifest, posvečen literarnim kriminalkam. V središču bodo tudi letos vrhunski slovenski avtorji tega žanra, med njimi bo osrednji gost dobitnik nagrade s prvega festivala Avgust Demšar. Program so ponovno povezali s kriminalno stroko ter uvedli novo nagrado žanromet.

Ne živimo samo od kruha: poročilo s konference o umetnosti, zdravju in dobrem počutju

Asociacija, 14. oktober ― Društvo Asociacija je v četrtek, 8. oktobra 2026, v Komuni Kina Šiška gostilo mednarodno konferenco Ne živimo samo od kruha: Kdo in kako naj v Evropi predpisuje umetnost?. Strokovnjaki s področij kulture, zdravja, socialnega varstva in oblikovanja politik so razpravljali o tem, kakšno vlogo lahko ima umetnost v sistemih podpore zdravju in dobremu počutju ter … Preberi več o Ne živimo samo od kruha: poročilo s konference o umetnosti, zdravju in dobrem počutju

Majhne hiše

OUTSIDER, 14. oktober ― V zadnjih letih se je po zahodnem svetu začela razširjati oblika bivanja v majhnih, včasih mobilnih hišah (Tiny Houses), ki se ne osredotočajo na razkošje, temveč pokrivajo večinoma le nujne življenjske potrebe. Po velikosti in funkciji se te strukture približujejo preprostim, primitivnim kočam, o katerih je več arhitektov v zgodovini razmišljalo kot o izvoru arhitekture. […]

Model preprostosti bivanja: majhne hiše

OUTSIDER, 14. oktober ― Vitruvij je začetke človekovega ukvarjanja z arhitekturo povezal z zbiranjem okrog ognja. Prvi poskusi arhitekture naj bi bili obodi, ustvarjeni okrog ognjišča, ki naj bi prijeten prostor okoli vira toplote in svetlobe zavarovali pred naravo. Arhitekte klasičnega reda med 17. in 19. stoletjem (Viollet-le-Duc, Claude Perrault, Jacques-François Blondel, William Chambers) je ideja primitivne koče, ki […]
še novic