Javni poziv k sodelovanju: Trienale rokodelstva 2026

MAO, 14. januar ― Koroški pokrajinski muzej (KPM), Koroška galerija likovnih umetnosti (KGLU), Podjetniški center Slovenj Gradec (PCSG), Slovenski etnografski muzej (SEM) in Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) vabimo k udeležbi na javnem pozivu za sodelovanje na razstavi Trienale rokodelstva 2026, ki bo potekala od 18. junija 2026 do 30. avgusta 2026 v Slovenj Gradcu.   Namen poziva […]

Literarna rezidenca Hello World

Društvo slovenskih pisateljev, 14. januar ― Dear Slovene Writers’ Association At The Danish Centre for Writers and Translators at Hald Hovedgaard we are pleased to announce that the Call for Applications for our international residency programme is now OPEN: The Hello World Literary Residency The programme runs this summer from June 15 – August 10, 2026. During these eight weeks we invite four different writers to spend two consecutive weeks each at Hald Hovedgaard. Who can apply? Writers who, as sole author have had at least two books of prose or poetry published. The residency is free of charge and each writer will receive a grant of EUR 1.000,- to cover food and travel expenses. Deadline for application: 16th of March 2026 Apply here: General information about Hald Hovedgaard: Please share this opportunity with your network to make sure that writers from your country/region/organization do not miss this opportunity. Applicants will receive an answer in the beginning of April. Thomas Sætre Rafn

Juro Adlešič, odvetnik in župan ljubljanski

MNZS, 14. januar 7. maja 1884 je bil v Adlešičih rojen Juro Adlešič – zadnji, enajsti otrok v družini Ivana Adlešiča, po domače imenovan Tojagin Ive, ki je bil župan Adlešičev in lastnik enega izmed trdnejših gruntov v kraju. Po končani osnovni šoli v Adlešičih je Juro nadaljeval šolanje na ljubljanski klasični gimnaziji, kjer je leta 1904 maturiral. […]
Ne pusti, da se utopim

Ne pusti, da se utopim

Airbeletrina, 14. januar ― Diptih je knjiga dveh novel francoske novinarke, režiserke in pisateljice Colombe Schneck (1966). V prvi noveli, Mali buržujki, ki jo avtorica posveča svoji preminuli prijateljici Emmanuelle, spremljamo prijateljstvo dveh deklet iz visoke francoske družbe skozi leta, dokler ena od njiju neozdravljivo zboli in umre. V drugi, Milina kravla, pa opazujemo ljubezenski odnos med Colombe in Gabrielom, ki nimata prav nič skupnega, pa se vseeno usodno zapleteta, dokler tudi tu ne pride do razpada. Obe noveli imata torej skupen lok zbliževanja in oddaljevanja dveh ljudi, le da gre v prvi za prijateljici, v drugi pa za ljubimca – kar pa ne pomeni, da je ena manj čustveno uničujoča od druge. Schneck se namreč zaveda pomena in kompleksnosti prijateljskega odnosa, ki ga zaznamujejo vse mogoče reči, ne samo zunanji dogodki ali značajske lastnosti, temveč tudi pravila okolja, iz katerega prihajamo – zato tudi tako buržujsko povzpetniški naslov prve novele, v kateri ena izmed prijateljic prihaja iz visoke buržoazije, druga pa se tega boleče zaveda. Iz obeh novel bi lahko tudi sklepali o avtofikcijskosti pisanja, a to niti ni pomembno, saj gre za tematsko vseeno tako široke in univerzalne teme, da se zlahka znajdemo tudi brez posebnega znanja o avtorici. Obe noveli imata torej skupen lok zbliževanja in oddaljevanja dveh ljudi, le da gre v prvi za prijateljici, v drugi pa za ljubimca – kar pa ne pomeni, da je ena manj čustveno uničujoča od druge. Prva novela ostaja tista bolj pretresljiva, tudi bolj surova v smislu odraščajoče krutosti v povezavi z naivnostjo in pomanjkanjem izkušenj, zato bolj udari, druga pa je v tem smislu že bolj trezna, napisana z malo več distance. Sta si pa blizu po slogu, ki je prepoznaven, ne le zaradi pogostih kratkih stavkov, ampak tudi zaradi pedantnosti, pozornosti na detajle, kar naj bi se načeloma skoraj izključevalo, a v tem primeru deluje sveže, neobloženo, neobremenjeno (ravno nasprotno od njenih literarnih likov): »Hiša je iz rožnateg
V ankaranski občini odkrili pomembne arheološke najdbe

V ankaranski občini odkrili pomembne arheološke najdbe

Misli, 14. januar ― Ob Jadranski cesti v Občini Ankaran so nedavno odkrili zanimive rimske ostaline. Kot so za STA pojasnili na občini, so v arheoloških raziskavah, ki potekajo ob gradbenih posegih ob tej glavni ankaranski prometnici, med drugim našli rimske strešnike in ostanke zidu, ki nakazuje na prisotnost rimske vile.
GRADIMO BOLJŠI SVET - FOTOGRAFIJE TONETA MLAKARJA

GRADIMO BOLJŠI SVET - FOTOGRAFIJE TONETA MLAKARJA

Muzej Žiri, 13. januar ― ✅ V Muzeju Žiri, v četrtek, 15. 1. 2026, ob 18.00, odpiramo fotografsko razstavo z naslovom "Gradimo boljši svet: Fotografije Toneta Mlakarja", pripravljeno v sodelovanju z Loškim muzejem Škofja Loka. ▶️ Razstava predstavlja izbor fotografij, s katerimi je Tone Mlakar dokumentiral dogajanje v Škofji Loki in širši okolici. V Muzeju Žiri je razstava dopolnjena še s fotografijami Žirov in njihove okolice.  ▶️ Razstava bo na ogled do 15. marca 2026. Vljudno vabljeni!   

Mistični pejsaži – glas iz prostora med besedami

KUD Logos, 13. januar ― MISTIČNI PEJSAŽI Kdaj ste nazadnje slišali ali prebrali pesem – ali vsaj nekaj verzov –, ki so se vas resnično dotaknili in vas za hip iztrgali iz ropota vsakdana, iz nenehnega gledanja v zaslone, iz zaprtosti v slušalke ali iz angažmajev, katerih pomen se vam je že zdavnaj izmuznil? Morda ob večernem vračanju domov, ko Prispevek Mistični pejsaži – glas iz prostora med besedami je bil najprej objavljen na KUD Logos.

Ob 70-letnici smrti Bertolta Brechta cikel Čas za Brechta!

Misli, 13. januar ― Ob letošnji 70-letnici smrti Bertolta Brechta, enega najpomembnejših nemških dramatikov in reformatorjev gledališča 20. stoletja, bo potekal celoletni projekt, ki so ga naslovili Čas je za Brechta!. V Cankarjevem domu (CD) ga bo v četrtek odprla ljubljanska premiera predstave Življenje in časi Bertolta Brechta v režiji Matjaža Bergerja.

Odprto pismo: Zahtevamo jasen, strokoven in odgovoren pristop k oblikovanju prihodnosti Križank!

OUTSIDER, 13. januar ― Spoštovani! Kot državljani in meščani Republike Slovenije izražamo globoko zaskrbljenost nad načinom, kako pristojne državne in lokalne institucije ravnajo s kulturno dediščino, ki po svojem pomenu presega osebne interese in bi morala pripadati celotni družbi. Kompleks Križanke je postal boleč primer sistemskega zanemarjanja, netransparentnega odločanja in podrejanja javnega dobrega škodljivim zasebnim interesom. Civilno iniciativo in […]
Na odru tržaškega SSG predstava Na drugi strani

Na odru tržaškega SSG predstava Na drugi strani

SiGledal, 13. januar ― V Slovenskem stalnem gledališču (SSG) bodo v petek, 16.1., prvič uprizorili predstavo Na drugi strani (The other side) argentinsko-ameriškega dramatika Ariela Dorfmana v priredbi argentinske, po izvoru istrsko-libanonske režiserke Marcele Serli. Predstava govori o absurdnih ločitvah in o tem, da je realnost bolj presenetljiva in paradoksalna od fikcije.

Obvestilo: Datum pogreba in žalna knjiga

CTK, 13. januar ― V 62. letu starosti je odšel Miro Pušnik, Direktor Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani. Pogreb bo v soboto, 17. januarja 2026, ob 9.30 na pokopališču Nove Žale (Mrliška vežica 2). Vabljeni tudi k vpisu v žalno knjigo, ki od 13. januarja 2026 dalje stoji na vhodu v čitalnico Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani […]

Ciril Horjak: Vzgoja v kulturo

OUTSIDER, 13. januar ― Kaj je bilo prej? Človek ali kultura? Odgovor se zdi jasen: Najprej je bil človek. Človek ustvarja, komunicira, programira, gradi in razvija. Človek ustvarja kulturo. Toda filozofi, antropologi pa tudi biologi vam bodo povedali, da temu ni tako. Kultura naredi človeka. Kultura vstane naključno, na videz kot čudež, skoraj kot napaka: S prvimi nerodnimi risbami, […]

Arne Vehovar: Križanke

OUTSIDER, 13. januar ― Samostan Križanke je bil leta 2016 razglašen za spomenik državnega pomena. Odlok o razglasitvi opisuje srednjeveški samostan s kasnejšimi predelavami in dozidavami kot izrazit dosežek človekove ustvarjalnosti z izjemnim kulturnim pomenom. Samostan, ki zaključuje ključni jugozahodni vogal srednjeveške Ljubljane, je v svoji zgodovini doživljal vzpone in padce. Današnjo podobo in pomen je dobil v začetku […]
Na odru tržaškega SSG predstava Na drugi strani

Na odru tržaškega SSG predstava Na drugi strani

Misli, 13. januar ― V Slovenskem stalnem gledališču (SSG) bodo v petek prvič uprizorili predstavo Na drugi strani (The other side) argentinsko-ameriškega dramatika Ariela Dorfmana v priredbi argentinske, po izvoru istrsko-libanonske režiserke Marcele Serli. Predstava govori o absurdnih ločitvah in o tem, da je realnost bolj presenetljiva in paradoksalna od fikcije.
še novic