Narodni dom MB, 1. julij ― Bolivija. Glej, kake barve! Uzbekistan. Čuješ, kaki ritem! Portoriko! Glej, kako vihtijo krila! In še in in še. Farbe, tako žive, pisane, šekaste, kričeče in mamljive, da ne moreš, da ne bi. Ko je Steve Jobs delal iPhone, e, zato ga je delal. In vsi ostali za njim. Če kaj, fotkaš, snemaš, deliš to. Če hočeš videti, kaj zmore tvoj telefon, mora biti prekleto dober, ne sicer nujno predrag, da lahko vsaj približno ujame take farbe. Pa ... Ne more. A-a. Ne zares. To je samo za lentovske oke. One, najbolj firbčne. V živo. Ko se ti po ulici šeta svet. In spet uporabiš tisto dobro staro: svetovno! Ker je prišel 38. Folkart.

Airbeletrina, 1. julij ― V senci ali pod klimo, na morju ali v koloni, knjige iz izbora tega meseca so odporne na vročino in prav nič izbirčne, zato se bodo z vami družile povsod, kamor jih boste popeljali. Od tako tankih, da jih lahko skrijete v torbico, do debelih – če bo treba odgnati kakšnega plažnega lopova – ponujajo predvsem pestro vsebino, pri kateri pa ta mesec vendarle prevladuje ljubezen. Poezija z navdihom vesterna, sveže slovenske romance iz zbirke Razmerja, prevod avtobiografskega romana, ki je v tujini doživel uspehe in polemike, ali slovenska fantastika, ki nas izstreli v vesolje? Pobrskajte in izberite sopotnico po svoji meri. Gaja Jarc, En ščepec ljubezni Tudi v slovenski književnosti to poletje diši po ljubezni. Anja, ambiciozna specializantka kirurgije, si postavlja za marsikatero mlado žensko relevantno vprašanje, ali je mogoče ohraniti ravnovesje med kariero in družino. Pravzaprav ji vprašanje postavlja okolica, ki jo vse bolj opominja na svoja pričakovanja, kako naj bi bilo videti življenje, predvsem pa njen fant Urban, ki si želi družine, psa in partnerke, ki bi ga kdaj doma pričakala s kosilom. Anja se odloči, da ga bo presenetila in izpilila svoje kuharske veščine, takrat pa se pojavi mladi chef David, ki v zgodbo primeša novo sestavino nepričakovanih čustev. Roman zagotavlja lahkotno in prijetno branje, vendar hkrati naslavlja resnična vprašanja o odnosih in pričakovanjih, ob katerih si mora marsikatera protagonistka izboriti svoje mesto v zgodbi, ki jo živi. Maša Ogrizek, Abecednikova 25 (Sodobnost) V hudomušnem mladinskem romanu Abecednikova 25 »skoraj enajstletni« Andrej dnevniku pripoveduje o svojih tegobah in dogodivščinah. Potem ko se njegova mama odloči, da bo odšla po svetu in našla samo sebe, se z očetom preselita v blok, kjer spozna pisano paleto novih sosedov, ki mu odpirajo obzorja. Šolske prigode, prve ljubezni in soočanje z novo družinsko situacijo se Andrej trudi razumeti s pisanjem, v dnevnik pa vpisuje tudi manj

Airbeletrina, 1. julij ― Na Praznik glasbe, 21. junija 2026, se je na Tržnici Moste zgodilo nekaj posebnega. Prvič v zgodovini se je v tej ljubljanski soseski odvil Kreatival Moste. Festival, ki je združil umetnost, glasbo in krožno kulturo ter Moste za en dan spremenil v živahno središče ustvarjalnosti, povezovanja in skupnosti. Bernarda Conič Dogodek je nastal v soorganizaciji z Mladinsko postajo Moste in iz želje, da bi kakovostno kulturno dogajanje pripeljali tudi v mestne četrti zunaj strogega centra Ljubljane. Pri zasnovi in izvedbi festivala sta pomembno vlogo odigrali vizualna umetnica Bernarda C. Nibera, organizatorka in vodja umetniškega sejma ter Thrift Laba, ter vokalistka Maruša Conič, ki je kot soorganizatorka Odra svežih zvokov soustvarjala glasbeni program dogodka. Skupaj z drugimi sodelujočimi sta dokazali, da lahko močna lokalna pobuda ustvari dogodek, ki presega okvir enodnevnega festivala. Ljubljana se rada predstavlja kot mesto kulture, vendar je večina kulturnega dogajanja še vedno skoncentrirana v mestnem jedru. Tam se odvijajo največji koncerti, festivali in razstave, medtem ko številne mestne četrti ostajajo na robu kulturnega zemljevida. Posledica takšne centralizacije ni le neenakomerna dostopnost kulturnih vsebin, temveč tudi občutek odtujenosti, ki ga vse pogosteje občutijo prebivalci mesta. Marsikateri Ljubljančan se danes v centru počuti bolj kot turist kot domačin. Le nekaj minut hoje stran od mestnega središča se živahen mestni utrip pogosto konča in številne soseske postanejo predvsem spalna naselja. Prav zato so dogodki, kot je Kreatival Moste, pomembni za prihodnost mesta. Kultura ne bi smela biti omejena na center, temveč bi morala živeti tam, kjer živijo ljudje. Kreatival Moste je obiskovalcem ponudil prav to izkušnjo. Na dogodku se nisi počutil kot obiskovalec turistične atrakcije, temveč kot del skupnosti. Tržnica Moste je za en dan postala prostor skupnosti, ustvarjalnosti in spontanega druženja med sos