Airbeletrina, 8. oktober ― (Bubz referira na prsi. Avtorica uporablja izraz bubz, da opiše “prsi” pri trans ženskah, za razliko od “prsi” kot dela telesa pri cis ženskah.) Foto: Kássia Melo (Pexels) Povedala sem mami, da bom imela operacijo povečanja prsi. Takoj je rekla: – »Zakaj bi to rabila?« Hotela sem reči: – »Ker sem trans ženska in mi je disforično živeti v telesu starejše ženske z dojkami 12-letne punce.« Ampak sem vedela, da ne bo štekala. Zato sem samo rekla: – »Se spomniš, kaj mi je rekla Zarja? Lastna sestra mi je rekla, da me ne more sklanjati po žensko, dokler nimam prsi.« – »Ne poslušaj je. Zakaj si tako občutljiva na to, kar drugi mislijo?« Saj res. Zakaj bi jaz, trans ženska, ki trdi, da je »naravna« ženska takšna, kot je, čutila potrebo, da prilagodim svoje telo? Mogoče prav zato, ker drugi ne morejo gledati čez esencialističen pogled na ženskost. Zakaj bi rabila »korekcijo« prsi, kot piše na izvidu, če verjamem, da sem ženska ne glede na obliko svojega telesa? Ne prepoznam se v tropu »rojena v napačnem telesu«. Nič ni narobe z mojim telesom. Zakaj bi potem rabila »korigirati« del svojega telesa? Zakaj bi plačala toliko denarja, da opravim »zdravstveno nepotreben« poseg, si vtaknem tuj predmet v telo, če verjamem, da sem »naravna«/»prava«/»biološka« ženska ne glede na spol, pripisan ob rojstvu, ali na izgled telesa? Moja mati, bistra psihologinja, doda: – »Ali si to želiš zaradi drugih? Ali zase?« Pomislim. V mojem primeru oboje. Ampak mislim, da primarno to delam zaradi drugih. Definitivno je eden od razlogov za poseg, da bi mi ljudje nedvomno verjeli, ko rečem, da sem ženska. Idealno, da »izgledam« dovolj podobna cisspolnim ženskam, tako da se mi ni treba »dokazovati« kot ženska. Jebiga. Z bubzi sem en korak bližje popolnemu Bogu binarnosti. Racionalno se ne strinjam s to vizijo ženskosti, ki je definirana skozi določene organe in sposobnost rojevanja. Verjamem, da je ženska družbeni koncept, ki postane sporen, kadar ga utemelji