Arhivalija meseca septembra 2026

Arhiv RS, 1. september ― V rubriki Arhivalija meseca septembra predstavljamo razvoj institucionalizirane konservatorsko-restavratorske službe za arhivsko gradivo v Sloveniji. Zgodba sega v leto 1956, ko so v takratnem Muzeju narodne osvoboditve v Ljubljani postavili temelje tej stroki. Po pripojitvi k državnemu arhivu leta 1980 se je oddelek razvil v osrednjo restavratorsko delavnico za papir in pergament v državi.
OLIVER PILIĆ: STOLETJE JAZA / CENTURY OF THE SELF (izjava: Maša Žekš)

OLIVER PILIĆ: STOLETJE JAZA / CENTURY OF THE SELF (izjava: Maša Žekš)

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 31. avgust ― Razstavo zaznamuje reproduciranje lastne podobe. Umetnik posega po avtoportretu, enem najbolj tradicionalnih in zgodovinsko relevantnih ikonografskih motivov. Izhodišče za premislek o digitalni estetiki, samopodobi in družbeni percepciji identitete predstavlja sebek. Razstava vključuje desetino avtoportretov, ki v obliki prostorske postavitve vzpostavljajo večplastno, a popolnoma jasno časovnico fiktivnega in hkrati povsem formalističnega ter z naravo življenja povezanega razkroja. Avtor v skladu z lastno umetniško prakso posega po oblikovno-vsebinskem prepletanju in združevanju sodobnih digitalnih tehnologij ter tradicionalnih grafičnih tehnik, predvsem lesoreza. Polje tehnologije zaznamujejo digitalna fotografija in mobilne aplikacije za manipulacijo podob na pametnem telefonu, tradicionalne grafične tehnike pa določata akt fizičnega izrezovanja matrice in barvni odtis na papir. Podobno kot pri prejšnjih serijah je tudi tokrat v ospredju ideja o postopni transformaciji podobe, ki jo avtor doseže z načrtnim ponavljanjem in procesom postopne manipulacije. Maša Žekš kuratorka
Zatočišče upanja

Zatočišče upanja

Aplavz, 31. avgust ― Recenzija interaktivne instalacije Kaj bomo storili brez izgnanstva? avtorja Basla Zaraaja, obiskane 27. 8. 2026 v dvorani Športnega društva Tabor. Begunski šotor Združenih narodov, ki osvetljen sredi temne dvorane izgleda kot vabljiva svetla oaza, se izkaže za zatočišče za oljko in limetovca. Zatočišče za prihodnost. Zatočišče za upanje, ki ga je treba skrbno varovati na vse načine. Mark Fisher je nekoč zapisal, da »znanstvenim fikcijam kapitala ni mogoče zgolj nasprotovati. Potrebno se jim...
Tudi črvi so goli, ko rijejo po zemlji

Tudi črvi so goli, ko rijejo po zemlji

Aplavz, 31. avgust ― Primerjava uprizoritev Fenomenalna realnost: prvi del kolektiva Beton Ltd. v odstopu in Oče na večerji Gaye de Medeiros, ogledanih 23. 8. 2026 v Stari mestni elektrarni in 24. 8. 2026 v Španskih borcih. Golota nas spremlja celo življenje, vsepovsod in kjerkoli. Ne moremo se je znebiti, lahko jo le prekrijemo. Družba, ki tabuizira goloto, nas odtujuje od sveta in nas samih. Normalizacija te človeške danosti se lahko izvede na različne načine. To lahko vidimo v predstavah Fenomenalna realnost...
Oklofutajmo aplavze

Oklofutajmo aplavze

Aplavz, 31. avgust ― Recenzija predstave Aplavzi in klofute avtorjev Agnietė Lisičkinaitė in Igorja Šugalejeva, uprizorjene 27. 8. 2026 v Plesnem Teatru Ljubljana (PTL). Drenjamo se v dvorano, ko nas dvoje ekranov že prehiteva s posnetki avtorjev predstave, kako med prerekanjem glasno mlaskata in se mastita s polnimi usti. Slina teče in trki se stopnjujejo, ko si avtorja, Belorus in Litvanka, tekmovalno dokazujeta avtohtonost tradicionalne kuhinje njunih držav. Imena jedi se razlikujejo, medtem ko so tako...

Sedemdeset let Centra za konserviranje in restavriranje Arhiva Republike Slovenije

Arhiv RS, 31. avgust ― Arhivalija meseca pripoveduje o začetkih institucionalizirane konservatorsko-restavratorske službe za arhivsko gradivo, ki segajo v leto 1956 in takratni Muzej narodne osvoboditve v Ljubljani. Muzejski konservatorsko-restavratorski oddelek se je odločno spopadel z začetnimi izzivi in se je po pripojitvi državnemu arhivu leta 1980 razvil v osrednjo delavnico za papir in pergament v Sloveniji.

Konferenca NE ŽIVIMO SAMO OD KRUHA: Kdo in kako naj v Evropi predpisuje umetnost?

Asociacija, 31. avgust ― Društvo Asociacija v sodelovanju s partnerji doma in v tujini organizira mednarodno konferenco o povezovanju kulture, zdravja in socialnega predpisovanja z naslovom NE ŽIVIMO SAMO OD KRUHA: Kdo in kako naj v Evropi predpisuje umetnost?. Konferenca bo 8. oktobra 2026 v Kinu Šiška v Ljubljani združila strokovnjake s področij kulture, umetnosti, zdravja, socialnega varstva in … Preberi več o Konferenca NE ŽIVIMO SAMO OD KRUHA: Kdo in kako naj v Evropi predpisuje umetnost?

Razpisne priložnosti (avgust 2026)

Asociacija, 31. avgust ― Vsak mesec za vas izberemo nekaj aktualnih razpisnih priložnosti s področja kulture, namenjenih kulturnim ustvarjalcem in ustvarjalkam.Razpisne priložnosti (junij 2026). Na spodnjem seznamu lahko najdete izbor domačih in mednarodnih možnosti za razvoj na različnih področjih kulturnega delovanja. Domači razpisi Centri Ustvarjalna Evropa MEDIA na Madžarskem, v Severni Makedoniji in Sloveniji v sodelovanju s podjetjem Paradiddle … Preberi več o Razpisne priložnosti (avgust 2026)

Stališče društva Asociacija glede Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije in poziv k oddaji podpisa za naknadni zakonodajni referendum

Asociacija, 31. avgust ― V društvu Asociacija se pridružujemo pobudi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS). Pri tem želimo poudariti, da ne problematiziramo zgolj vsebine zakona, temveč tudi način njegovega sprejemanja. Zakoni, ki pomembno posegajo v pravice ljudi, socialno varnost in delovanje javnih sistemov, morajo biti sprejeti v postopku, ki omogoča … Preberi več o Stališče društva Asociacija glede Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije in poziv k oddaji podpisa za naknadni zakonodajni referendum

Kaj moram vedeti, ko vstopam v pogodbo z državo? Upravne pogodbe v kulturno-umetniškem sektorju skozi teorijo in prakso

Asociacija, 31. avgust ― V društvu Asociacija nadaljujemo s serijo izobraževanj, namenjenih krepitvi znanj in kompetenc samostojnih delavcev v kulturi ter nevladnih organizacij na področju kulture. Tokrat vas vabimo na izobraževanje o upravnih pogodbah s poudarkom na kulturno-umetniškem sektorju, ki jo bo izvedla docentka na katedri za upravno pravo Pravne fakultete UL, dr. Katja Štemberger Brizani. Izobraževanje bo izvedeno … Preberi več o Kaj moram vedeti, ko vstopam v pogodbo z državo? Upravne pogodbe v kulturno-umetniškem sektorju skozi teorijo in prakso

Obnovljeni grad Turjak je odprl svoja vrata

Ministrstvo za kulturo, 31. avgust ― Obnovljeni Grad Turjak je 27. avgusta odprl svoja vrata. Ministrica dr. Ignacija Fridl Jarc je ob slovesnem odprtju med drugim povedala: »Priče smo trenutku, ko je slovenski narod končno kot del svoje usode sposoben sprejeti tako svetle kot temne plati lastne zgodovine in jih brez ideoloških obtoževanj ali enostranske politične cenzure kot spomin in opomin prenesti prihodnjim generacijam.«

Asociacija na srečanju s PS Svoboda

Asociacija, 31. avgust ― Predstavniki Društva Asociacija so se v četrtek, 27. avgusta 2026, v prostorih Državnega zbora RS srečali s člani Poslanske skupine Svoboda. Srečanja so se v imenu Asociacije udeležili predsednik Uroš Veber, član uredniškega odbora Nik Drozg in strokovni sodelavec Tadej Pavković, v imenu Poslanske skupine Svoboda pa poslanci Andrej Klemenc, Tamara Vonta in Sara Žibrat. … Preberi več o Asociacija na srečanju s PS Svoboda
10. september 2026 ob 18. uri: JESENIŠKO POLETJE: Jeseniška beatlomanija: začetki beat in rock glasbe na Jesenicah (1965-1971), odprtje muzejske razstave, Mestni muzej Kosova graščina

10. september 2026 ob 18. uri: JESENIŠKO POLETJE: Jeseniška beatlomanija: začetki beat in rock glasbe na Jesenicah (1965-1971), odprtje muzejske razstave, Mestni muzej Kosova graščina

Gornjesavski muzej Jesenice, 31. avgust ― JESENIŠKA BEATLOMANIJA: ZAČETKI BEAT IN ROCK GLASBE NA JESENICAH (1965–1971) V četrtek, 10. septembra 2026, ob 18. uri bomo v Mestnem muzeju Kosova graščina na Jesenicah odprli muzejsko razstavo Jeseniška beatlomanija: začetki beat in rock glasbe na Jesenicah (1965–1971). Razstava predstavlja čas, ko je tudi Jesenice zajel nov glasbeni val in so električne kitare, novi [...]

Slovenci.si, 31. avgust ― Na Planinskem domu Bočica pri Kaknju je od 27. do 29. avgusta potekal 11. tabor otrok slovenskega porekla v Bosni in Hercegovini, ki ga je pripravilo Slovensko združenje meščanov »Jožef Špringer« Kakanj. Prispevek, ki ga lahko preberete spodaj, je pripravila …Nadaljuj branje→
Puno svega, ništa naodmet

Puno svega, ništa naodmet

Aplavz, 31. avgust ― Recenzija predstave Dora ali kdo bo zašil brezrokavnike? Andreje Kargačin in Dore A., uprizorjene 23. avgusta 2026 v Veliki gledališki dvorani AGRFT. 1. novembra 2024 se okoli 11.50 na železniški postaji v Novem Sadu zruši nadstrešek. Umre šestnajst oseb, poškodovana je pa ena. Tragičnemu zločinu sledijo množične blokade fakultet in študentski protesti. Nihče od dejansko krivih ne odgovarja. Odgovarjajo pa študenti. Podlaga predstave Dora ali kdo bo zašil brezrokavnike? je zgodba ene od njih...
Glancanje lastnega praga

Glancanje lastnega praga

Aplavz, 31. avgust ― Razmislek ob svetovalnih mizah Manifesta Manj na festivalu Mladi levi, izvedenih 24. in 25. avgusta v Športni dvorani Tabor. Svetovalne mize na letošnjih Mladih levih naj bi kulturnikom predstavile mehanizme, orodja, nova poznanstva in projekte, s katerimi lahko poskrbijo, da bodo njihove produkcije, gostovanja, prehranjevanje, prevozi in vse ostalo čim bolj zeleni in trajnostni. Udeleženka, idealno dejavna v polju kulture, si je tako lahko vsakih 30 minut rezervirala stol pri eni od...
Joanna Elmy: »Če hočemo pomagati ženskam, moramo govoriti o moških«

Joanna Elmy: »Če hočemo pomagati ženskam, moramo govoriti o moških«

Airbeletrina, 31. avgust ― Roman Narejeni iz krivde je prvenec bolgarske pisateljice in novinarke Joanne Elmy, ki ga je prvič objavila leta 2021, v petih letih pa je doživel prevod v kar sedemnajst jezikov. Ko sem ga prebirala, sem bila presenečena, kako zelo sem se z njim lahko poistovetila. Ne samo, da je veliko podobnosti med posttranzicijsko Bolgarijo na prelomu tisočletja, kjer se roman deloma dogaja, in Slovenijo v istem obdobju, Elmy predvsem zajame občutje generacije, naše generacije, ki je takrat odraščala brez zavedanja o tem, kako drastično se je svet spremenil in kako bodo predstave, ki smo jih gojili o odraslosti, postale vse težje dosegljive. Ko sva z Joanno sedli k pogovoru, sva se najdlje zadržali prav pri tem, kako pravzaprav navigirati v svetu, ki je na eni strani tako povezan, na drugi pa tako razdvojen. Kako se orientirati, ko pa sistemi, ki so včasih delovali, ne delujejo več. In Joanna je na tem področju zelo kompetentna sogovornica, saj je diplomirala iz mednarodnih odnosov, pri svojem novinarskem delu pa se ukvarja z globalnimi političnimi vprašanji, predvsem z dogajanjem v ZDA. Temu se ne izogne niti v romanu, v katerem je jasno, da usode likov in njihovih medsebojnih odnosov v veliki meri krojijo zgodovinski in ekonomsko-politični tokovi, na katere ne morejo vplivati. Jana, Lilija in Eva, vnukinja, hči in babica, so ženske treh generacij, vsaka s svojo zgodbo in specifičnimi okoliščinami, v katerih morajo po najboljših močeh preživeti. Eva, ki je živela z nasilnim možem še v času represivne bolgarske monarhije, njena hči Lilija, zdravnica, ki pri izbiri partnerja ponovi napako svoje mame in kljub svoji izobrazbi živi v revščini pod komunističnim režimom, in najmlajša, Jana, ki se rodi v času tranzicije in odide v ZDA z željo po zaslužku in boljšem življenju. Med njimi pa toliko neizrečenega, toliko nerazumljenega, toliko zamujenih priložnosti za toplino. Osrednja je seveda Jana, ki se giblje med dvema različnima svetovoma, med vzhodom in zahodom, premišlj

Umrl hrvaški književnik Slobodan Šnajder

Misli, 31. avgust ― V 78. letu starosti je v nedeljo po poročanju hrvaških medijev umrl hrvaški pisatelj, dramatik in publicist Slobodan Šnajder, ki velja za enega najpomembnejših hrvaških književnikov. Je prejemnik številnih nagrad, njegova dela pa so prevedena v več jezikov, tudi slovenščino.
še novic