O razdiralni moči pogleda
Airbeletrina,
19. avgust
―
Mednarodno nagrajevana in najprodornejša sodobna britansko-turška pisateljica, esejistka, publicistka, doktorica družbenih ved, politologinja in univerzitetna profesorica Elif Shafak (1971) v svojih delih problematizira navidezno samoumevne delitve med moškim in ženskim ter vzhodno in zahodno kulturo. Prepleta preteklost in sedanjost, nacionalizem in islam, pisno in ustno tradicijo ter si prizadeva za integracijo različnih kulturnih in verskih identitet ter svobodo govora. Svoj pisateljski glas pogosto namenja marginaliziranim, zapostavljenim in utišanim skupinam ali posameznikom, pri čemer se še posebej osredotoča na položaj ženske skozi zgodovino v različnih vzhodnih kulturah. Kadar pripovedujem zgodbe, je moj prvi vzgib zakopati se v »obrobje«, ne v »središče«. Nekaj v meni želi nenehno vedeti, kje v družbi so skrite neme črke, je zapisala.
Po ločitvi staršev je otroštvo z materjo in babico preživela v Ankari, kasneje pa je zaradi materine diplomatske službe živela in se izobraževala v različnih delih sveta, preden se je vrnila v Istanbul. Tudi zato imata na njeno pisavo močan vpliv kozmopolitstvo in multikulturnost. A večino življenja, kot otrok in kot odrasla oseba, sem preživela nekje drugje – v Deželi zgodb, pravi. Od leta 2013 živi z družino v Londonu.
Doslej je izdala triindvajset del, od tega trinajst romanov, ki so prevedeni v oseminpetdeset jezikov. Sprva je pisala v »poetičnem« turškem jeziku in kmalu po prelomu tisočletja pričela pisati, kot se je izrazila, v »matematični« angleščini. Za svoja dela je prejela številne mednarodne literarne nagrade in priznanja: costa, booker, Women’s Prize for Fiction, The Queen’s Reading Room, Blackwellova knjiga leta, Ondaatjevo nagrado, ki jo Kraljevo literarno društvo (Royal Society of Literature) v Londonu podeljuje delu, »which best evokes the spirit of a place«, in druge. Decembra 2025 je nasledila Bernardine Evaristo v vlogi predsednice tega društva.
Elif Shafak: Pogled / Iz an