Izid nove knjige Matjaž Hanžek, Dalibor Zupančič, OM produkcija

Center in Galerija P74, 9. april ― Foto: Arhiv Galerije P74 14. 4. 2026, 17.00 Galerija P74 Vljudno vabljeni ob izidu nove knjige Matjaž Hanžek, Dalibor Zupančič, OM produkcija v torek, 14. aprila 2026 ob 17.00 uri v Galerijo P74, Trg prekomorskih brigad 1, 1000 Ljubljana. Knjigo bodo predstavili Tadej Pogačar, Lilijana Stepančič in Dejan Habicht. Gre za tretjo publikacijo raziskovalnega projekta SEDEMDESETA, ki smo ga pričeli v letu 2022. Kako se lotiti preteklosti, ki je bila spregledana? Gre za ostanke, ki so dostopni le po delih. To so pričevanja, ki so osebna in avtentična. A to je skelet na katerega gledamo zelo različno. Kontrakultura kot radikalna oblika kulture je v šestdesetih in sedemdesetih letih dvajsetega stoletja zagovarjala vrednote, ki so nasprotovale dominantni kulturi in družbenim normam. Doživljala je podobno usodo kot pred desetletji avantgarda in neoavantgarda. Zaradi stereotipne obravnave jo je kritika spregledala. Danes jo ponovno gledamo s svežimi očmi neposredno skozi izjave vrhunskih ustvarjalcev sodobne vizualne umetnosti. Matjaž Hanžek (r. 1949) je eden najpomembnejših ustvarjalcev sodobne vizualne in konkretne poezije pri nas. Dalibor Zupančič (r. 1949) je osrednji predstavnik samonikle umetniške prakse celjske kontrakulture in akcij v javnem prostoru. OM produkcija je kot umetniški kolektiv nasatala leta 1975, identiteta članov pa je ostala neznana. V letu 2025 so praznovali 50 obletnico svojega delovanja. Po uvodniku Tadeja Pogačarja Kdo so ti ljudje? publikacija prinaša bogat vizualni material ter intervjujeje z avtorji Matjažem Hanžkom, Daliborom Zupančičem in OM produkcijo, ki so jih prispevali Lilijana Stepančič, Tadej Pogačar in Dejan Habicht. Urednik publikacije je Tadej Pogačar. Grafično oblikovanje je delo Iviana Kana Mujezinovića, angleški prevod in lektura Nataše Velikonje, slovenska lektura DO PIKE, Anja Grmovšek Drab, s. p. Knjiga je bila tiskana v tiskarni Matformat v Ljubljani, na 15

ONLINE INFO DAN ZA MAGISTRSKI ŠTUDIJ: ponedeljek, 13. april ob 17. uri

Fakulteta za dizajn, 9. april ― Online info dan za magistrski študij Se želite podati na poglobljeno pot raziskovanja in ustvarjanja na področju oblikovanja? Vabimo vas, da se pridružite naši spletni predstavitvi magistrskih študijev na Fakulteti za dizajn, kjer boste lahko spoznali vse možnosti za nadaljevanje študija. Predstavitve so odlična priložnost za vse, ki vas dizajn zanima, vendar še niste povsem […]

Vabilo: Web of Science: od iskanja literature do objave

CTK, 9. april ― Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani (CTK) bo gostila ponudnika Clarivate, ki bo izvedel izobraževanje in predstavitev Web of Science: od iskanja literature do objave. Dogodek bo potekal 16. aprila 2026 med 10.00 in 11.30 v konferenčni sobi (216) v drugem nadstropju CTK, Trg republike 3, 1000 Ljubljana, možna je tudi udeležba po spletu (povezava spodaj). Potekal bo v angleščini in trajal bo približno 90 […]

Nacionalni posvet Pomen krepitve identitete in ohranjanja dediščine v romski skupnosti

SEM, 9. april ― Sporočilo za javnost  Slovenski etnografski muzej                          Ljubljana, 9. aprila 2026 Slovenski etnografski muzej (SEM) v sodelovanju z Uradom Vlade RS za narodnosti in Romskim akademskim klubom prireja 14. aprila 2026, med 10. in 14. uro, nacionalni posvet z naslovom Pomen krepitve identitete in ohranjanja dediščine v romski skupnosti. Dogodek bo v prostorih Slovenskega etnografskega muzeja združil strokovnjake, predstavnike državnih institucij ter članice in člane romske skupnosti z namenom osvetlitve ključnih izzivov krepitve identitete ter ohranjanja dediščine v romski skupnosti. Povezovanje institucij in romske skupnosti Glavni cilj posveta je predstaviti najnovejše izsledke raziskav na področju izobraževanja, krepitve položaja ter priložnosti za ženske in mlade ter varovanja romske kulturne dediščine v Sloveniji. Srečanje je zasnovano kot platforma za izmenjavo dragocenih praktičnih izkušenj, krepitev medsebojnega poznavanja ter vzpostavljanje pogojev za dolgoročno in plodno sodelovanje med različnimi akterji. Bogat vsebinski program Posvet se bo začel ob 10. uri z glasbeno točko Sandija Horvata Sunnyja. Zbrane bodo z uvodnimi mislimi nagovorile dr. Tina Palaić (vodja Oddelka kustodiatov v SEM), dr. Simona Drenik Bavdek (varuhinja človekovih pravic) in Danica Polak Gruden (direktorica Urada RS za narodnosti). Vsebinski deli posveta so razdeljeni v tri ključne sklope:  •    Pomen izobraževanja za prihodnost mladih: Strokovnjaki, med njimi dr. Janez Pirc (Inštitut za narodnostna vprašanja), Bojana Rozman (OŠ Bršljin) in Sanja Bogičević (predsednica romskega društva Amaro drom – Naša pot), bodo razpravljali o vključenosti romskih učencev v šolski sistem ter o pomenu dela z mladimi za njihov dolgoročni uspeh.  •    Opolnomočenje žensk: Sklop bo osvetlil vlogo ženske kot stebra romske skupnosti. O oblikovanju življenjskih poti Rominj bosta spregovorili dr. Rahela Hojnik Kelenc (LU Lendava) in Melisa Gutmann (Romski akademski klub). •    Kultu

16. april 2026 ob 18. uri: Daša Čopi – Jeseniški sokol, muzejski večer MDJ in GMJ, Mestni muzej Kosova graščina

Gornjesavski muzej Jesenice, 9. april ― Vabljeni na muzejski večer v Mestni muzej Kosova graščina. 16. aprila 2026 ob 18. uri bo predavanje pripravila Daša Čopi, kustodinja za kulturno zgodovino in umetnostno zgodovino. Telovadni nastop jeseniškega Sokola na Ferjanovem vrtu, ok. 1905-1907, fototeka GMJ Telovadno društvo Sokol Jesenice, ustanovljeno leta 1904, je pomembno zaznamovalo nacionalno, športno, politično in družabno življenje mesta. [...]
1950 Rakek – Najden

1950 Rakek – Najden

Stare slike (Cerknica), 9. april ― Po objavi prispevka Trije modri se je oglasila gospa Marija Pakiž iz Martinjaka. Pozna zgodbo o najdenem otroku. Njej jo je povedala tašča. Slika je iz leta 1950. Nastala je na Rakeku. Hiša Martinjak 40 je stala pod Slivnico na robu gozda. V njej je živela Jera Rožanc, prababica Janeza Rožanca. Po domače se je […]

Z zlatimi žarki sijalo bo sonce na nas, evropske mrliče

Airbeletrina, 9. april ― Srečka Kosovela (1904 – 1926), vizionarskega pesniškega genija, svetovljana, borca za nov, pravičnejši in prerojen svet, v evropskem in celo svetovnem merilu edinstvenega književnika, najbrž ni treba posebej predstavljati. Gre za pesnika, ki ga je takorekoč nemogoče »popredalčkati«; enoznačno uvrstiti v točno določene literarne tokove ali smeri – kaj šele v enega samega. Sprva impresionizem, ekspresionizem, nato deloma in v manjši meri futurizem ter dadaizem, kasneje konstruktivizem; tako socialno angažirana oziroma revolucionarna kot religiozna lirika; pa tudi časopisni kolaži. Vse to so tokovi oziroma področja, s katerimi bi lahko opredelili, »etiketirali« Kosovelovo poezijo – pa je še vedno ne bi mogli celostno zajeti in bi pesnikovi veličini s tem pravzaprav prizadeli nekolikšno krivico. Neizpodbitno dejstvo pa je, da je Srečko Kosovel naravnost blestel v domala vseh pesniških podvigih, ki se jih je lotil – naj bo to lirično popisovanje utrinkov iz kraške pokrajine, razpravljanje o družbenem stanju in krivicah ali pa iskanje novih, revolucionarnih pesniških pristopov, ki bi preobrazili človeka in svet. 100-letnica pesnikove smrti se zdi izvrstna priložnost za kritičen razmislek in primerjavo pesnikovega ter današnjega časa. Ali, drugače povedano, za razmislek o aktualnosti Kosovelovega pesniškega sporočila in njegovega pogleda na evropsko ter slovensko družbo. Gre za pesnika, ki ga je takorekoč nemogoče »popredalčkati«; enoznačno uvrstiti v točno določene literarne tokove ali smeri – kaj šele v enega samega. II.   O laž, laž, evropska laž! Samo destrukcija lahko te ubije! Samo destrukcija. In katedrale in parlamenti: laž, laž, evropska laž. In Društvo narodov laž, laž, evropska laž.   […]   Rušiti, rušiti, rušiti! Milijoni umirajo, a Evropa laže. Rušiti. Rušiti. Rušiti! Kosovel je ustvarjal v turbulentnem času, v letih po koncu 1. svet
MASHARU: MUZEJ UŽITNE ZEMLJE & KOMPOST KOT SUPERHRANA

MASHARU: MUZEJ UŽITNE ZEMLJE & KOMPOST KOT SUPERHRANA

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 8. april ― ‘Muzej užitne zemlje‘ je transdisciplinarni projekt, ki hrani svetovno zbirko užitnih prsti ter obiskovalke_ce vabi k razmisleku o našem odnosu do okolja. S projektom masharu odpira vprašanja, kako se tradicije uživanja zemlje razlikujejo med kulturami, od kod prihaja užitna zemlja, kakšne so njene morebitne koristi in nevarnosti ter kako njene materialne lastnosti vplivajo na okus. Poslanstvo muzeja je zbrati čim večje število užitnih prsti iz različnih krajev sveta ter preučiti raznolikost njihovih zgodovinskih in kulturnih pomenov. Skozi interdisciplinarna partnerstva, delavnice in sodelovanja se na novo opredeljuje naše razumevanje uživanja zemlje – geofagije, starodavne globalne prakse s prehranskimi, kulturnimi in zdravilnimi razlogi. Arhiv užitnih prsti poleg opisov in zgodovinskega ozadja vključuje tudi okuse ter izkušnje obiskovalk_cev. Zbirka trenutno vsebuje več kot 600 vzorcev iz 44 držav, ki so pridobljeni s terena, kupljeni ali prejeti kot darilo. ‘Kompost kot superhrana‘ je novejši projekt v katerem kompostirana hrana ustvari umetno prst, ki jo je mogoče uživati na enak način kot ostale jedilne zemlje. masharu v okviru tega projekta spodbuja razpravo o varnosti uživanja naravno procesiranih organskih materialov ter o kompleksnosti kulturnega razumevanja, prostorske in okoljske ozaveščenosti ter osebnih preferenc, ki so s tem povezane. Aktivnosti, ki temeljijo na biodizajnu in oblikovanju hrane, se ukvarjajo z možnostmi izdelave prsti, namenjene prehrani, z nadzorovanimi sestavinami in brez onesnažujočih delcev, kot so mikroplastika, težke kovine in pesticidi. Naravna prst, na primer iz listnatega gozda, nosi sledi tisočletnih interakcij vrst in nastaja skozi dolgotrajen razkroj z vplivom žuželk, deževnikov in mikroorganizmov. Umetno ustvarjena prst pa ima drugačno sestavo in bi lahko bila varnejša za uživanje. Kompost, bogat z vlakninami, kalijem in dušikom, nastane z razkrojem hrane s pomočjo drugih organizmov ter se navadno uporablja kot gnojilo. So

OSP: pogovor z Marjano Sitar Malič in Katjo Kogej

Kamra.si, 8. april ― V četrtek, 16. aprila, ob 17.30 lepo vabljeni v Goriško knjižnico Franceta Bevka Nova Gorica. Prisluhnili bomo  pogovoru z Marjano Sitar Malič, pisateljico, magistrico prava in managementa nepremičnin, ter Katjo Kogej, etnologinjo, naturopatinjo in vodjo Goriškega društva ljubiteljev vrtnic. Med pogovorom bo potekala tudi predstavitev knjige Zaigraj, orkester! Srečanje bo povezovala Daša Medvešček.  
Back2Back: Nika Tomažič – LIBERTÉ, EGALITÉ, ABSURDITÉ (2026-04-08)

Back2Back: Nika Tomažič – LIBERTÉ, EGALITÉ, ABSURDITÉ (2026-04-08)

DIVA video arhiv, 8. april ― V okviru dogodkov Back2Back vabimo domače in mednarodne avtorice_je, da predstavijo svojo produkcijo in vzpostavijo dialog z deli iz arhiva Postaja DIVA po lastnem izboru. Tokrat v goste prihaja vizualna umetnica Nika Tomažič, ki deluje na področju novih medijev, intermedije, filma in videa. Sodelujejo: Vesna Bukovec, Mirko Simić, Humad Nisar, Nika Senica, Antea Hodulak, Luksuz produkcija, Neven Korda, Zemira Alajbegović, Valerie Wolf Gang, Andrej Lupinc.Pogovor in projekcija, 15. 4. 2026 v Projektn...
Znanstveno-strokovni posvet ob stoletnici izhajanja revije Etnolog: Znanje v etnologiji, antropologiji, muzeologiji in varstvu kulturne dediščine

Znanstveno-strokovni posvet ob stoletnici izhajanja revije Etnolog: Znanje v etnologiji, antropologiji, muzeologiji in varstvu kulturne dediščine

SEM, 8. april ― Sporočilo za javnost  Slovenski etnografski muzej                          Ljubljana, 26. marca 2026 Slovenski etnografski muzej (SEM) tri leta po praznovanju stoletnice ustanove praznuje še stoletnico začetka izhajanja revije Etnolog. Ob tej priložnosti bo 31. marca in 1. aprila 2026 v Slovenskem etnografskem muzeju potekal znanstveno-strokovni posvet Znanje v etnologiji, antropologiji, muzeologiji in varstvu kulturne dediščine. Osrednja tema praznovanja stoletnice izhajanja revije Etnolog je Znanje v etnologiji, antropologiji, muzeologiji in varstvu kulturne dediščine. V dveh dneh se bosta zvrstili dve osrednji uvodni predavanji,  21 referatov in okrogla miza o etnološkem in antropološkem publiciranju v času odprte znanosti. Osrednji predavanji, tematski sklopi in okrogla miza  Etnologi in antropologi v terenski etnografski raziskavi iz opazovanja in pogovorov z ljudmi izluščijo bistvo izbrane tematike, potem pa te podatke preoblikujejo v kognitivno znanje v člankih, knjigah in filmih ali na razstavah. Te procese in pomen čutnih zaznav bo v uvodnem prispevku Oblikovanje prihodnosti: Usposobljena gledanja in reinvencija rokodelstva osvetlila prof. dr. Cristina Grasseni, predstojnica Katedre za kulturno antropologijo na Univerzi Leiden na Nizozemskem. Prof. dr. Rajko Muršič z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani bo v osrednjem predavanju ovrednotil stoletje Etnologa, etnologije in antropologije na Slovenskem ter zaključil s pogledom naprej. Sledilo bo 21 referatov v petih vsebinskih sklopih: Metodološki premisleki, Etnološko znanje in raziskovanje, Znanje in muzeji, Znanje in nesnovna kulturna dediščina, Etnologija in antropologija v javnosti ter epistemologije prihodnosti. Program se bo zaključil z okroglo mizo, na kateri bodo uredniki revij Antropološki zvezki, Etnolog, Glasnik Slovenskega etnološkega društva, Svetovi in Traditiones pod vodstvom izr. prof. dr. Miha Kozoroga razpravljali, kaj zahteve odpr
Medgeneracijsko pravljično ustvarjanje v Knjižnici Makole

Medgeneracijsko pravljično ustvarjanje v Knjižnici Makole

Knjižnica Slovenska Bistrica, 8. april ― V četrtek, 2. aprila, na svetovni dan otroške in mladinske književnosti, so se v Knjižnici Makole zbrali mali in veliki ljubitelji pravljic. Na obletnico rojstva enega največjih svetovnih pravljičarjev Hansa Christiana Andersena so spregovorili o njegovem delu in se spomnili njegovih pravljic. Pogovarjali so se o pravljicah nekoč, knjižničarka Mojca pa je poudarila pomen branja pravljic v vseh obdobjih človekovega življenja. Še posebej je izpostavila branje v zgodnjem otroštvu, ki je pomembno za otrokov čustveni in intelektualni razvoj. Starši in stari starši so uživali v glasnem branju Andersenove pravljice Prav gotovo, se nasmejali vsebini in ugotovili, da je tudi danes še kako aktualna. Udeleženci so spoznali proces nastajanja pravljice in slikanice, nato pa so s skupnimi močmi ustvarjali svoje slikanice, pisali so, ilustrirali in uporabljali različne likovne tehnike. Za konec so vsi skupaj prisluhnili zgodbi Zeleno kolo makolske knjižničarke Mojce Plaznik Plavec, ki izšla na ta dan pred enim letom. Otroci in odrasli so uživali v pravljicah in ustvarjanju, z udeležbo pa so prisotni še enkrat dokazali, da so takšna medgeneracijska srečanja potrebna in pomembna v socialnem življenju vseh generacij. (mpp)
še novic