Nov datum in nova lokacija predstavitve antologije Jenkovih nagrajenk_cev | 27. oktober

Društvo slovenskih pisateljev, 16. oktober ― Torek, 27. oktober, ob 18. uri | Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj Obveščamo vas, da je dogodek Predstavitev antologije Jenkovih nagrajenk_cev, ki je bil v trimesečnem programu napovedan za ponedeljek, 19. oktobra, ob 18. uri v Mestni knjižnici Kranj, zaradi bolezni prestavljen na torek, 27. oktobra, ob 18. uri, v Galerijo Prešernovih nagrajencev Kranj. Na literarnem večeru bomo predstavili antologijo Jenkovih nagrajenk_cev, ki prinaša vpogled v štiri desetletja ene najpomembnejših slovenskih pesniških nagrad ter osvetljuje bogastvo in raznolikost sodobne slovenske poezije. Osrednja gostja večera bo dr. Darja Pavlič, avtorica spremne študije, v kateri se posveča štiridesetletni zgodovini Jenkove nagrade, njenemu pomenu in mestu v slovenskem literarnem prostoru. Z njo se bo pogovarjala Darinka Kozinc, predsednica žirije za Jenkovo nagrado. Vabljeni, da se nam pridružite na večeru, posvečenem slovenski poeziji, njenim ustvarjalkam_cem in štiridesetletni tradiciji Jenkove nagrade. Zahvaljujemo se vam za razumevanje zaradi spremembe termina in prizorišča ter se veselimo srečanja z vami.  
17. oktober – mednarodni dan nesnovne kulturne dediščine

17. oktober – mednarodni dan nesnovne kulturne dediščine

SEM, 16. oktober ― 17. oktobra obeležujemo mednarodni dan nesnovne kulturne dediščine, ki ga je Generalna konferenca Unesca razglasila leta 2024. Dan je namenjen ozaveščanju o pomenu nesnovne kulturne dediščine ter priznanju vsem posameznikom, skupinam in skupnostim, ki jo ohranjajo in prenašajo na prihodnje rodove. Unescova Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine (2003), ki jo je do danes sprejelo že več kot 180 držav, med njimi tudi Republika Slovenija (2008), predstavlja okvir znotraj katerega lahko sistematično skrbimo za njeno varovanje. Konvencija poudarja, da je dediščina živa le toliko, kolikor jo ljudje prepoznavajo kot del svoje identitete in jo aktivno prenašajo naprej. Slovenski etnografski muzej od leta 2011 opravlja naloge Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine. V sodelovanju z nosilci, lokalnimi skupnostmi, strokovnjaki in drugimi ustanovami prepoznava, dokumentira, raziskuje in predstavlja raznolike oblike nesnovne kulturne dediščine ter pripravlja strokovne podlage za vpise v Register nesnovne kulturne dediščine. Leto 2026 v številkah Delo Koordinatorja je tudi v letu 2026 zaznamovalo tesno sodelovanje z nosilci dediščine po vsej Sloveniji. Na dan 16. oktobra 2026 je bilo v Register nesnovne kulturne dediščine vpisanih 146 enot in evidentiranih 427 nosilcev dediščine.  Med novimi vpisi v letu 2026 so bili: Igranje na diatonično harmoniko, Telovske procesije, Džezovsko igranje, Agrarne skupnosti, Vinogradništvo, Koline, Velikonočno rágljanje v Tržiču, Alpinizem, Planinstvo, Pomorski krst ter Zborovsko petje. Poleg priprave predlogov za vpise v Register smo tudi terensko dokumentirali dediščinske prakse, strokovno svetovali pobudnikom, evidentirali nove nosilce ter sodelovali pri številnih predstavitvah in dejavnostih za ozaveščanje javnosti. Nesnovna kulturna dediščina ni le zapis v Registru. Njena vrednost je predvsem v ljudeh, ki jo živijo, ohranjajo in razvijajo. Prav nosilci dediščine so tisti, ki s svojim znanjem, ustvarjalnostjo, pre

Boženin večer

Kamra.si, 16. oktober ― Osrednja knjižnica Celje vabi v ponedeljek, 9. novembra 2026, ob 17.30 v Veliko dvorano Narodnega doma Celje na večer posvečen Boženi Orožen, dolgoletni raziskovalki celjske preteklosti, njeni bogati ustvarjalni zapuščini in knjigi Celje med zgodbami in stoletji: kulturnozgodovinski sprehodi po Celju in okolici. Osrednji del dogodka bo posvečen predstavitvi knjige, ki je izšla ob 50-letnici delovanja domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Celje. Skozi zgodbe ljudi, stavb in ulic nas bosta popeljali urednici knjige Janja Jedlovčnik in dr. Alenka Hren Medved. Večer bodo s poezijo in pesmijo obogatili Sonja Mlejnik, Srečko Maček in Oktet In spiritu. Prireditev bo povezovala Alja Tihle. Na dogodku bo mogoče knjigo Celje med zgodbami in stoletji, ki jo je izdala Osrednja knjižnica Celje, tudi kupiti. V sodelovanju z Ljubiteljskim gledališčem Petra Simonitija. Osrednja knjižnica Celje v letu 2026 obeležuje trojni jubilej: 120 let javnega knjižničarstva, 80 let študijske knjižnice na Muzejskem trgu in 50 let domoznanskega oddelka

1. koncert komornega cikla Carpe artem – Med svetovoma

SNG Maribor, 16. oktober ― NAJAVA KONCERTA ZA TAKOJŠNJO OBJAVO 1. koncert komornega cikla Carpe artem Med svetovoma  ponedeljek, 19. oktober 2026, 19.30 — Kazinska dvorana SNG Maribor 19.00 — predkoncertni pogovor Izjava za medije Dva klavirska kvarteta v molu, med katerima je devetdeset let: Mozartov, napisan v času, ko te zasedbe skoraj še ni bilo, in Brahmsov, ki ga […]

O medsebojnih skrbeh

Airbeletrina, 16. oktober ― Med 22. septembrom in 20. oktobrom se bo v Sloveniji zvrstila kopica dogodkov festivala Razpoka, prvega slovenskega festivala prenove in trajnostnega bivanja, ki ga kurirata Ajda Bračič in Andraž Keršič. Na osrednjih festivalskih dnevih, 8. in 9. oktobra, so se v prostorih Muzeja arhitekture in oblikovanja odvijale delavnice, predavanja in pogovori, sama pa sem se udeležila pogovora Mesto pod soncem, kjer so svoja razmišljanja o Ljubljani delile_i konceptualni umetnik Danilo Milovanović, pisateljica in antropologinja Ana Svetel in arhitekt Matevž Čelik. Razpravo je odprl Danilo Milovanović, pri čemer se je osredotočil predvsem na primerjavo med Ljubljano pred desetimi leti in Ljubljano zdaj, pri čemer je mesto motril kot živ organizem. V tem času se je mesto namreč intenzivno obnavljalo, predvsem pa gentrificiralo in turistificiralo, zaradi česar je v njem vse manj napak, nedoslednosti, ki jih sicer išče in raziskuje kot vizualni umetnik. Med svojim predavanjem je predvajal tudi videomontažo, v kateri so bile predstavljene njegove umetniške prakse, polne praznih con, gradbenih jam in lukenj ter začasnih prostorov, ki dandanes zaradi prenove izginjajo. Prav tako je omenil, da je v Ljubljani vse manj alternativnih in neodvisnih prostorov, kot denimo Metelkova ali pa nekdanji Rog, mesto pa postaja uniformirano in se bliža statusu prestolnice z določenim kapitalskim potencialom. Obenem je v mestu vse manj premisleka o socialnih politikah, v zadnjih letih pa je tudi naraslo število brezdomcev. Poudaril je še svoje zanimanje za razliko med centrom in obrobjem, prav tako pa za tesnejše četrtne skupnosti, in pri tem povzel, da zaradi nadzora in varnosti v mestu marsikdaj izgubimo njegovo spontanost. Razpravo je odprl Danilo Milovanović, pri čemer se je osredotočil predvsem na primerjavo med Ljubljano pred desetimi leti in Ljubljano zdaj, pri čemer je mesto motril kot živ organizem. Ana Svetel je v svojem eseju predstavila predvsem mnogotere po
Talne grafike v urbanem prostoru, projekt Zebra: Eduard Čehovin in dr. Tanja Devetak

Talne grafike v urbanem prostoru, projekt Zebra: Eduard Čehovin in dr. Tanja Devetak

OUTSIDER, 16. oktober ― V zadnjih letih smo v Ljubljani, pa tudi drugod po Sloveniji, priča vedno večjemu številu talnih poslikav na prometnih površinah. Več krajev po državi jih uporablja, da pred vrtci ali šolami z igrivimi oblikami in živahnimi barvami opozorijo na prisotnost otrok. V Ljubljani pa najdemo tudi druge primere – na primer nekoliko drugačno obliko zebre […]
Medinstitucionalno sodelovanje SEM in Medobčinskega muzeja Kamnik pri razstavi o ljudskem podobarju Lovrencu Erzarju

Medinstitucionalno sodelovanje SEM in Medobčinskega muzeja Kamnik pri razstavi o ljudskem podobarju Lovrencu Erzarju

SEM, 16. oktober ― V sredo, 21. oktobra 2026, ob 10.30, bo na razstavišču ob Juhantovi poti v Komendi odprta razstava Ljudski podobar Lovrenc Erzar iz Nasovč pri Komendi Iz zbirk Medobčinskega muzeja Kamnik in Slovenskega etnografskega muzeja. SEM je za razstavo iz svoje zbirke prispeval fotografiji oltarčka in plastike podobarja Lovrenca Erzarja.  Lovrenc Erzar se je rodil 29. julija 1835 v Nasovčah pri Komendi. Že v mladosti ga je navdušila baročna umetnost, predvsem rezbarstvo v lesu. Z navadnimi noži in pipcem je izdeloval podobe Kristusa, Marije, svetnikov in angelov ter okrasne elemente za kmečke domove v širši okolici. Najbolj je zaslovel po hišnih oltarčkih, ki so bili del ljudske pobožnosti na slovenskih kmetijah. Iz lipovega in smrekovega lesa je izdeloval oltarčke, velike od 25 do 100 centimetrov, jih poslikal z oljnimi barvami in zlato bronzo ter krasil z rezljanimi stebri in pilastri. Njegova dela odlikuje značilen »cikcakasti« oziroma zobčasti rez, s katerim je ustvarjal izrazito igro svetlobe in sence. Med pogostimi motivi so bili rožni venec, Sveta družina in prizori iz Marijinega in Jezusovega življenja.  O življenju Lovrenca Erzarja je ohranjenih le malo podatkov. Umrl je 6. julija 1903. V ljudskem spominu je ostal predvsem po hišnih oltarčkih, v katerih sta njegova domišljija in rezbarski talent dosegla enega od vrhuncev ljudskega podobarstva na Gorenjskem.

Gozdarji na Pokljuki

MNZS, 16. oktober ― Pokljuka je visoka kraška planota, ki se razteza na vzhodnem robu Triglavskega narodnega parka na nadmorski višini med 1200 in 1500 m in je prekrita s prostranimi smrekovimi gozdovi. Gozdne površine so že od nekdaj predstavljale dobro osnovo za razvoj kmečkega in lesnega gospodarstva ter rudarstva in železarstva. Ob koncu 19. stoletja je zaradi povpraševanja […]
Kljub zamahom ostati odprt za dotik

Kljub zamahom ostati odprt za dotik

Airbeletrina, 16. oktober ― Zamah dotika je šesta pesniška zbirka Milana Šelja, pesnika in prevajalca, ki živi med Krasom in Londonom. Letos mineva 20 let od izida njegovega pesniškega prvenca Darilo, zato je nova zbirka, v kateri pesnik reflektira svojo življenjsko pot, tudi lepo obeležje te obletnice. V luči vsega tega mi je kar malo nerodno priznati, da sem Šeljevo poezijo spoznala šele z Zamahom dotika, še bolj me je to presenetilo, ko sem zasledila, da je bil njegov prvenec zelo odmeven, in prebrala, da »sodi med najbolj eksplicitno gejevsko poezijo pri nas«. Morda to ni tako nenavadno, ne nazadnje sem imela ob izidu Darila devet let in sem (relativno) strejt ženska. Pa vendar sem ob tem začela razmišljati predvsem o oznakah, brez katerih literarni kritiki seveda ne moremo, razkrivajo pa nam ne samo nekaj o literaturi, o kateri govorimo, temveč tudi o družbi, v kateri le-ta obstaja. Milan Šelj: Zamah d o t i k a. ŠKUC, Ljubljana 2026 (zbirka Lambda). Ne zdi se mi, da kot heteroseksualna ženska ne bi mogla ali ne bi smela pisati o gejevski poeziji, saj se mi zdi oznaka »gejevska« poezija pravzaprav zelo redukcionistična. V idealnem svetu bi se poezija, kot jo piše Milan Šelj, morda imenovala preprosto erotična ali pa izpovedna, avtobiografska poezija. Pesnik piše o svojem življenju, svojih izkušnjah in homoseksualnost je le en del tega. Seveda zelo pomemben del in del, ki avtorja še posebej zaznamuje ravno zaradi nesprejemanja, nestrpnosti in celo sovraštva okolice. Kar skušam povedati, je, da oznaka gejevska literatura (in druge podobne oznake) morda ne bi bila potrebna, če ne bi kvir ljudje še vedno bili marginalizirani in stigmatizirani, njihove izkušnje pa s strani družbe dojete kot nekaj odklonskega. Morda poezija Milana Šelja (in še katerega drugega pesnika ali pesnice) ni prišla do mene, saj je zaradi oznake, kot je »gejevska poezija«, ostala na robu. Hočem reči, da oznaka lahko opolnomoči, saj priznava obstoj in vrednost nečesa onkraj tega, kar je mains
še novic