RALF BAECKER: LEBDEČE KODE / FLOATING CODES

RALF BAECKER: LEBDEČE KODE / FLOATING CODES

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 21. februar ― Ralf Baecker s svetlobno in zvočno instalacijo ‘Lebdeče kode’ (ang. ‘Floating Codes’) raziskuje umetne oblike kognicije z razkrivanjem notranjih procesov delovanja in skrite estetike umetnih nevronskih mrež – temeljnih gradnikov sodobnih sistemov strojnega učenja. Vsakokratna postavitev instalacije se prilagaja razstavnemu prostoru tako, da ta sam postane svetlobni in zvočni organizem, ki je zaradi svoje odprte zasnove v nenehni izmenjavi z okoljem in obiskovalci. Mrežo sestavlja 250 po meri izdelanih umetnih nevronov (navdihnjenih z McCulloch-Pittsovimi perceptroni, konceptom celičnih avtomatov in sinhronizacijskim vedenjem kresničk Photinus carolinus med parjenjem), razporejenih v šestkotno topološko mrežo. Ti nevroni zaznavajo svetlobne dražljaje in se nanje odzivajo z oddajanjem svetlobnih impulzov, s katerimi komunicirajo z drugimi nevroni v prostoru. Kode in vzorci se prenašajo po celotni mreži. Signali krožijo, se spreminjajo ter povratno ojačujejo in izničujejo, kar ustvarja kompleksno in nenehno spreminjajoče se vizualno in zvočno gibanje. Instalacija obiskovalce postavlja v središče računalniškega dialoga umetne nevronske mreže. Glede na topologijo omrežja se pojavljajo različne funkcije in vêdenja, kot so mutacije signalov, prepleteni krogi, sinhronizacije, povratne zanke, spominski elementi in generatorji naključnih vzorcev. Vsak perceptron je opremljen z dvema fotosenzorjema in visoko zmogljivo LED-diodo, ki v prostoru ustvarja ostre svetlobne lise in sence. Poleg tega so perceptroni opremljeni z majhnimi zvočniki, ki zvočno poudarjajo dejavnost posameznega nevrona. V jedru vsakega nevrona je majhen mikrokrmilnik, ki izvaja obnašanje nevronske mreže, vključno s samoprilagajanjem okolju. Z aktivacijo sistema se razstavni prostor potopi v nenehno spreminjajoče se vizualne in akustične dražljaje. Ko utripanje sistema doseže frekvenčni spekter, ki presega prag človeške vidne zaznave, je možno ugledati abstraktne senčne risbe. Edini cilj odprtega in nenadzor

Mi vstajamo!

Vrabec Anarhist, 21. februar ― Mi vstajamo! In — vas je strah? Pokaj tako hrumite! Slovana se bojite? Teži vam dušo huda vest? In vest vam stiska jezno pest? Bojite se — osvete od množice...
Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Misli, 21. februar ― Založba Mladika je knjižne police obogatila s knjigo Diktator z griča Dragice Krapež, pri Slovenski kinoteki pa so v okviru Jesenske filmske šole izdali publikacijo Proti pozabi: kvir film in spomin. Pri založbi Miš je izšla knjiga Jame o jamah med drugim kot bivališču, zatočišču in svetišču več avtorjev in z ilustracijami Damijana Stepančiča.
Po letu 1941, Babno Polje – Razrušen objekt in skrivnostna kopa

Po letu 1941, Babno Polje – Razrušen objekt in skrivnostna kopa

Stare slike (Cerknica), 21. februar ― Iz albuma, ki so ga Babnopoljci namenili za spomin kolonistom na Štajerskem, je tudi ta slika družbice štirih mladih ljudi. Njihova oblačila se ne zdijo delovniška, tako da so sem mogoče prišli na izlet ali sprehod. Ne vemo, ali je slika nastala kmalu po kapitulaciji starojugoslovanske vojske ali že po koncu druge svetovne vojne, kdo […]
Mednarodni dan maternih jezikov z opominom na ljubezen do materinščine

Mednarodni dan maternih jezikov z opominom na ljubezen do materinščine

Misli, 21. februar ― Unesco je 21. februar izbral za mednarodni dan maternih jezikov. Cilj dneva je ozaveščanje o pomenu maternega jezika in spodbujanje ljudi po svetu k negovanju maternega jezika ter učenju in spoštovanju jezikov drugih kultur. Kot je ob tej priložnosti v poslanici zapisala vodja pisarne DSP Glorjana Veber, materni jezik "vznikne v bližini srca".
še novic