Katja Klopčič Lavrenčič: Sodobnost na pragu novega desetletja

Sodobnost, 26. februar ― Katja Klopčič Lavrenčič Sodobnost na pragu novega desetletja   Pred nami je prva številka 90. letnika Sodobnosti. Prvič je revija izšla leta 1933 (med drugo svetovno vojno, v času kulturnega molka nekaj let ni izhajala), danes je najstarejša slovenska literarna revija in ena najstarejših v Evropi. Času torej uspešno kljubuje že skoraj stoletje. Skozi premene desetletij pa se je zvrstilo obilo sprememb. Največja se je nemara zgodila leta 2004, ko je bilo na pobudo Evalda Flisarja, od leta 1998 glavnega urednika, in po nasvetu ministrstva za kulturo ustanovljeno Kulturno-umetniško društvo Sodobnost International. Vsem, ki smo tistega zdaj že davnega leta sodelovali pri njegovi ustanovitvi, se je zdelo, da revija potrebuje »osamosvojitev«. Pred drugo svetovno vojno je Sodobnost izdajala Slovenska književna zadruga. Po vojni je več kot trideset let gostovala pri Državni založbi Slovenije. Ko se je ta leta 1998 izdajanju revije odrekla, je našla zatočišče pri Cankarjevi založbi. Toda Cankarjeva založba se je kmalu »pridružila« Mladinski knjigi. Ponujala se je možnost, da Sodobnost preide pod okrilje največje slovenske založbe kot še ena izmed revij na njenem širokem in raznovrstnem seznamu. Toda prevladalo je prepričanje, da Sodobnost ne more izhajati kot ena od dvanajstih revij. Odločili smo se za samostojno pot. Z ustanovitvijo društva smo dobili tudi možnost za svoj lastni knjižni program.  Glede na to, da se je Evald Flisar deset let pred tem vrnil iz Anglije, kjer dvajset let ni deloval le kot pisatelj in dramatik, temveč tudi kot urednik (med drugim je uredil Enciklopedijo znanosti), so bile njegove misli že od samega začetka usmerjene preko meja naše države, kar je bilo za tisti čas – in za kontekst literarne revije – dokaj nenavadno, celo drzno. Že sam začetek je torej zaznamovala odločitev, da bo delovanje društva in revije segalo čez slovenske meje, ne le v evropski, ampak tudi v globalni prostor. Zato ne le Sodobnost, ampak Sodobnost Inter
V SMG premiera Burkaškega misterija

V SMG premiera Burkaškega misterija

SiGledal, 26. februar ― V Slovenskem mladinskem gledališču (SMG) bo drevi premiera Burkaškega misterija, ki ga je po besedilu Daria Foja režirala Tijana Zinajić. V predstavi potujoča igralska družina duhovite prizore iz Jezusovega življenja preigrava z vidika sedanjosti in zavedanjem, v kaj vse se je njegov konstruktivni, a naivni optimizem sprevrgel.
Park Chan-wook v Cannesu – Ni druge izbire v Kinodvoru

Park Chan-wook v Cannesu – Ni druge izbire v Kinodvoru

Kinodvor, 26. februar ― Iz Cannesa so sporočili, da bo žiriji tekmovalnega programa 79. mednarodnega filmskega festivala letos predsedoval južnokorejski režiser, scenarist in producent Park Chan-wook. Je avtor dvanajstih celovečernih filmov, med njimi so Stari, Služkinja in Dvojna prevara, ki izstopajo po izraziti vizualni govorici, pripovedni drznosti in jasni družbenokritični osti. Na Kinodvorovem sporedu lahko v teh dneh ujamete njegov zadnji film, Ni druge izbire.
V CD razstava predstavlja širok svet ilustracije

V CD razstava predstavlja širok svet ilustracije

Misli, 26. februar ― V prvem preddverju Cankarjevega doma (CD) je na ogled razstava Ilustracija izven knjig. Prikazuje dela več ilustratorjev, ki pa ne delujejo več zgolj znotraj knjižnega formata, temveč ilustracijo umeščajo v različne kontekste, od galerijskega in javnega prostora do grafičnega oblikovanja, digitalnih medijev ter avtorskih in umetniških projektov.
V SMG premiera Burkaškega misterija

V SMG premiera Burkaškega misterija

Misli, 26. februar ― V Slovenskem mladinskem gledališču (SMG) bo drevi premiera Burkaškega misterija, ki ga je po besedilu Daria Foja režirala Tijana Zinajić. V predstavi potujoča igralska družina duhovite prizore iz Jezusovega življenja preigrava z vidika sedanjosti in zavedanjem, v kaj vse se je njegov konstruktivni, a naivni optimizem sprevrgel, so zapisali v SMG.
IZPOSTAVITEV BODOČNOSTI / EXPOZITUR ZUKUNFT (izjava: Tanja Prušnik, Milena Koren Božiček)

IZPOSTAVITEV BODOČNOSTI / EXPOZITUR ZUKUNFT (izjava: Tanja Prušnik, Milena Koren Božiček)

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 26. februar ― Umetnice - umetniki: Maria Grün, Sissa Micheli, Thomas Riess, Maša Jazbec Mikeln, Eva Petrič, Paola Korošec. Razstava o prihodnosti kot ogledalo sodobnih družbenih vprašanj V okviru razstavnega projekta z naslovom IZPOSTAVITEV BODOČNOSTI – EXPOSITION DER ZUKUNFT – EXPOSITUR ZUKUNFT (Exposing the Future) sva se Milena Koren Božiček in Tanja Prušnik združili, da bi s srečanjem teorije in prakse združili dve perspektivi: umetnostnozgodovinsko-kritično, ki razkriva politične narative v umetnosti, in praktično usmerjeno, ki prepleta urbane prostore, biotehnologijo in etiko. To sodelovanje si prizadeva, da bi umetniška dela obravnavali ne samo kot estetske objekte, temveč kot dialoške projekcije, ki vizualizirajo prostore, spomine, strukture moči in tehnološke preplete. Splošna kuratorska usmeritev je namenjena poudarjanju pomena transnacionalnega mreženja: Evrope regij, ki ustvarja kreativne prostore s sodelovanjem in ne tekmovanjem. Namen razstave je ustvariti transnacionalno perspektivo o prihodnosti, v kateri so umetniki iz Avstrije in Slovenije postavljeni s svojimi obstoječimi deli v dialogu med seboj. Raziskovanje osrednjega vprašanja, kako ljudje danes delujejo med seboj, pomeni tudi vprašanje, kako identiteta, spomin, odnosi moči in tehnološki pretresi oblikujejo naše sobivanje. Razstava ne predstavlja prihodnosti kot napoved, temveč kot proces, v katerem lahko trenutni konflikti postanejo vidni, predmeti pogajanj in zgolj odprti za pogajanja. To »prihodnost« predstavlja kot eksperimentalni prostor, v katerem umetnost deluje kot laboratorij, in se pogaja o filozofijah, etiki in političnih vizijah. Razstava z video instalacijami, zvočnimi in prostorskimi formati, scenografsko prostorskimi izkušnjami ter klasičnimi slikami in kipi raziskuje samopodobo in družbeno interakcijo v prihodnosti. Kako ljudje vidijo sebe in kako ta samopodoba vpliva na medosebne odnose v omrežni kulturi? Ena od možnih interpretacij bi lahko bila, da je samozaznavanje postalo bolj hibridno
1943 Rakek – Žigi

1943 Rakek – Žigi

Stare slike (Cerknica), 26. februar ― Razloga za ta prispevek je sokolje oko mojega nezakonskega moža. Takoj, ko je odprl Slivniške poglede na strani s prispevkom o osnovni šoli Rakek, je dejal: »Sem že našel dve napaki.« In takoj je dodal, da ne v tekstu. Tekst je brezhiben tako slovnično kot vsebinsko. On je specialist za napake. Iz aviona bi jo […]
Evropska simfonija bo združila glasbenike iz dvanajstih držav

Evropska simfonija bo združila glasbenike iz dvanajstih držav

Misli, 26. februar ― Tehnologija dandanes omogoča, da se glasbeniki uglasijo med seboj, čeprav niso skupaj na odru. Z Evropsko simfonijo bodo to tudi dokazali. Glasbeniki iz dvanajstih držav, združeni v virtualni orkester, bodo tako leta 2027 v realnem času iz različnih evropskih mest sodelovali na koncertu v Dresdnu, so sporočili dresdenski simfoniki.
Z literarnim večerom s Kristianom Novakom odprtje festivala Fabula

Z literarnim večerom s Kristianom Novakom odprtje festivala Fabula

Misli, 26. februar ― Z literarnim večerom s hrvaškim pisateljem Kristianom Novakom v Slovenskem ljudskem gledališču Celje bodo drevi tudi uradno odprli Festival literature sveta Fabula. Pod sloganom (so)odgovorni bo potekal do 31. marca. Poleg Celja, kjer je Fabula lani dobila še en dom, in Ljubljane bo segel v Maribor in še nekatere druge kraje po Sloveniji.
še novic