Tudi mačka Monika je preveč neopazno švignila mimo

Tudi mačka Monika je preveč neopazno švignila mimo

Airbeletrina, 6. april ― Nela Malečkar je dvajset let urednikovala na Mladinski knjigi. Izdala je okoli 330 knjig, 15 na leto. Kakšno leto pa tudi več. Leta 2018 jo je Društvo slovenskih založnikov razglasilo za naj založnico. Ženska z izjemnim smislom za humor in nalezljivim smehom. Velika ljubiteljica mack, ki tudi kmetuje na Brkinih. Dvajset let je urednikovala na Mladinski knjigi. Izdala je okoli 330 knjig, 15 na leto. Foto: Arne Brejc Pravkar so, že v času vaše upokojitve (Nela se je upokojila januarja), izšle štiri zelo različne knjige. Biografija Mile Kačič, roman Brine Svit, eseji Mance Košir in antologija pesmi Lojzeta Krakarja skupaj s fotografijami Voranca Vogla. Ta raznolikost ponazarja, kako ste urednikovali dvajset let. Kaj pomeni delati na toliko različnih knjigah istočasno?  To pomeni, da v enem dnevu preklapljaš iz enega filma v drugega in med različnimi avtorji, ukvarjaš se z besedili v različnih fazah, ko potujejo od rokopisa do natisnjene knjige. Moje področje je bil izvirni knjižni program za odrasle, kar pomeni ogromno komunikacije z avtorji, veliko organizacijskega dela in usklajevanja, tudi birokratskih opravkov, kot so urejanje avtorskih pravic in pogodb, včasih pa je urednik tudi strelovod med zmožnostmi založbe in željami avtorjev. To, da je bil program tako raznovrsten, je posledica dejstva, da sem delala na tako veliki založbi, kot je Mladinska knjiga. Urejala sem od sedem do devet različnih zbirk, ki vključujejo leposlovje, esejistiko, publicistiko in memoristiko: Nova slovenska knjiga, Prvenci, Jubilejna, Ilustrirani pesniki, Kultura, Premiki, Spomini in izpovedi; zbirki Album in Ergo pa sta bili medtem ukinjeni. Štiri knjige, ki jih omenjate in so izšle na začetku letošnjega leta, so vsaka iz svoje zbirke, zato so tako raznovrstne že na pogled. Vsaka zbirka ima svojo celostno podobo. Zbirke, ki ste jih urejali, so avtorsko vezane na slovenski literarni prostor. Gre za majhen prostor z ogromnim številom ustvarjalcev. Ne spomnim se, da
Napoved gledaliških dogodkov od 6. 4. do 12. 4.

Napoved gledaliških dogodkov od 6. 4. do 12. 4.

SiGledal, 6. april ― Tibor Hrs Pandur: "Umetnost in znanost sta presežek človeške energije in lahko prideta samo iz presežka svobode, časa in prostora posameznika. Sta presežek, ki ga človek sam proizvaja skozi jezik in telo, kot čebele delajo med in vedo jasno svojo misijo in misijo skupnosti panja. Potemtakem sta umetnost in znanost nekupljivi, neprecenljivi, ker sta presežek in ju je treba kot taki spodbujati in ploditi dalje s polno paro."
1973 Sveta Trojica – Prvo sveto obhajilo

1973 Sveta Trojica – Prvo sveto obhajilo

Stare slike (Cerknica), 6. april ― Štirje prvoobhajanci in župnik Andrej Makovec, slikani pred glavnim oltarjem v cerkvi pri Sveti Trojici: Ludvik Mramor (Ulaka), Metod Kraševec (Jeršanovo) g. župnik Andrej Makovec, Bojan Korošec (Hiteno) in Dušan Klančar (Zales). Cerkev, ki je posvečena Presveti Trojici, je bila podružnična cerkev župnije Nova vas, v kateri je služboval g. Andrej Makovec, sicer domačin iz Vidovske […]
VELIKONOČNO POTOVANJE V BRAZILIJO

VELIKONOČNO POTOVANJE V BRAZILIJO

Revija Primus, 5. april 4. april 2026 Brazilija je ena največjih držav na svetu, saj po površini meri skorajda toliko kot celotna Evropa. A je hkrati v slovenski zavesti verjetno ena najbolj podcenjenih držav;  poznamo jo večinoma le zaradi njenih nogometašev, skoraj nič pa zaradi njene dovolj prodorne intelektualne elite, umetnikov, ter izjemne narave, ki poleg amazonskega gozda , ...

V LITERATURI NIČ NOVEGA: Kaj nam Homer danes lahko sploh še pove o digitalni zasvojenosti

Airbeletrina, 4. april ― 1492 ali Ali lahko predvojna striptizeta danes še sploh kaj pokaže? je legendarni naslov slovenske ulične predstave Gledališča Ane Monro iz leta 1982. Že takrat se mi je zdelo, da »predvojno striptizeto« zlahka zamenjamo s »književnostjo« – nam lahko književnost danes sploh še kaj pokaže? Nam lahko, na primer Homer kaj pove o preizkušnjah, pred katere nas postavlja razvoj digitalne tehnologije? Ko se sprašujemo o tem, si dejansko zastavljamo eno najstarejših vprašanj – ali je pod zvezdami sploh še kaj novega? Če ni Nič novega pod soncem, kot je pripomnil že Salomon pred skoraj tremi tisočletji, potem drži to, kar trdimo za književnost – da vsebuje vse odgovore. Če se vse ponavlja, če ne zmoremo izstopiti iz večnega kroga vprašanja, ki nas tarejo – pa naj na Luno pošljemo še toliko raket – potem književnost, stara ali nova, ponuja vse bistvene odgovore. In če to velja: kaj nam res lahko pove o sodobnih pojavih? Družabnih omrežjih? Zaslonskih tehnologijah? Aplikacijah? Vprašanje je retorično. Če je kje kakšen trden dokaz, da se stvari ponavljajo, je to prav književnost. Kadar, recimo, obračamo strani antične literature, nas branje lahko pretrese podobno, kot nas zdaj pretresa umetna inteligenca – na vsak naš »končno sem se domislil nečesa novega« nam odgovori z bumerangom citatov iz preteklih dob. Ni stvari, na katero bi pomislili, da nas stara književnost ne bi opomnila: »O tem je že nekdo razmišljal. Precej bolje, globlje in širše!« Če se vse ponavlja, če ne zmoremo izstopiti iz večnega kroga vprašanja, ki nas tarejo – pa naj na Luno pošljemo še toliko raket – potem književnost, stara ali nova, ponuja vse bistvene odgovore. Tudi o sodobni tehnologiji oziroma prav o njej. Dejstvo je, da književnost največ ve prav o stvareh, o katerih ne vemo niti tega, da jih ne vemo. Človeška domišljija je bila vedno najbolj napreden algoritem: že od svojih začetkov govori o stvareh, ki smo jih šele dočakali. Tudi o sodobni tehnologiji. V 2. stoletju je sirski sati
Odtisi časa: KSEVT – Kulturni center evropskih vesoljskih tehnologij (2. del)

Odtisi časa: KSEVT – Kulturni center evropskih vesoljskih tehnologij (2. del)

OUTSIDER, 4. april ― Ob obisku Centra Noordung v središču Vitanja ne moremo mimo vprašanja: zakaj prav tu? Čeprav neobičajni spoj futuristične arhitekture in vaške okolice sicer poraja še druga vprašanja, pa je to ključno za razumevanje pomena projekta. Njegova arhitektura se zgleduje po bivalnem delu geostacionarnega satelita, katerega zasnovo je v svoji knjigi Problem vožnje po vesolju pred […]
Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Misli, 4. april ― Založba Krtina je na knjižne police postavila knjigo Zdravka Kobeta z naslovom Primer Foucault: Za politično ekonomijo teoretske produkcije. Pri KUD Police Dubove so izdali prevod romana slovaške avtorice Ivana Dobrakovove z naslovom Bellevue, pri založbi Miš pa so za mlajše prevedli roman A mi oprostiš? francoske pisateljice Marie Leymarie.
Italijanski filmski ustvarjalci proti zmanjšanju subvencij

Italijanski filmski ustvarjalci proti zmanjšanju subvencij

Misli, 4. april ― Italijanski režiserji, igralci, scenaristi in skladatelji so se zoperstavili načrtovanemu zmanjšanju subvencij za filmsko industrijo. V javnem pismu več kot 200 podpisnikov, med njimi znani režiserji, kot so Pupi Avati, Paolo Sorrentino, Giuseppe Tornatore in Nanni Moretti, opozarja, da italijanskemu filmu zaradi sedanjih ukrepov grozi propad.
še novic