Himna nepopolnih ljudi

Airbeletrina, 4. julij ― Kako nežno, brez jeze in besa poslati nekam vse popolne ljudi, ki to niso in nikoli ne bodo. V pesmi, samo v pesmi in nikjer drugje. Pesmi je oproščeno, tako kot je oproščeno vsem, ki se znajdejo v njej, ne da bi tako hoteli. Fuck All The Perfect People je pesem o popolnih ljudeh, ki jih v njej ne vidimo, ker imajo besedo tisti, ki so njihovo nasprotje in imajo tisto, česar popolni ljudje niso nikdar imeli. Medtem ko so bili na drugi strani ceste vedno oni drugi, nepopolni ljudje, s svojimi težavami, ki jih niso znali, mogli ali hoteli skriti; kdaj so postali samo nepopolni ljudje, o katerih se pišejo pesmi, ki v resničnem življenju ne pomenijo veliko, ker v resničnem življenju na koncu zmagujejo popolni, urejeni ljudje. Kadar nekdo prepeva o popolnih ljudeh, mi najprej padejo na misel urejeni ljudje, tisti torej, ki znajo svojo urejenost vnovčiti vedno in povsod; koliko takšnih ljudi je šlo skozi življenje tiho in brezbrižno, ne da bi jih kdorkoli res opazil. Medtem ko so bili na drugi strani ceste vedno oni drugi, nepopolni ljudje, s svojimi težavami, ki jih niso znali, mogli ali hoteli skriti; kdaj so postali samo nepopolni ljudje, o katerih se pišejo pesmi, ki v resničnem življenju ne pomenijo veliko, ker v resničnem življenju na koncu zmagujejo popolni, urejeni ljudje. Ne vem, zakaj se ob tem najprej spomnim na portugalskega nogometnega asa Cristiana Ronalda, ki na tem svetovnem prvenstvu išče svojo popolnost, kljub temu da ga mnogi opozarjajo, da je njegov najboljši čas minil in da je zdaj morda pravi trenutek za konec tega iskanja; nekaj podobnega bi lahko veljalo tudi za hrvaškega čarovnika Modrića in jasno tudi edinega, ki se je približal božanstvu, Lionela Messija. Morda je ravno argentinski čudežni deček edini, ki bo svojo zgodbo pripeljal do konca in na koncu osvojil še eno prvenstvo za svojega idola, ki mu je dovolil obleči dres s številko 10. Ironija je, da velja za največjega nogometaša vseh časov človek, ki je poosebljal nepo

Marija Jakopin: Nega mladja

OUTSIDER, 3. julij ― Pred skoraj letom dni se je na eni izmed srednjih poklicnih šolpojavila potreba po učitelju dendrologije, vede o lesnatih rastlinah. Ker kot gozdarka del svojega časa namenjam tudi negi mladja (kakor po domače rečemo gozdnogojitvenim delom, s katerimi pomagamo drevescem, da zrastejo v mogočna drevesa), sem pomislila, da bi en dan na teden posvetila tudi […]

Festivalski ODMEVI – iz IZOLE!

Ana Monro, 3. julij ― Že četrto poletje zapored program mednarodnega festivala uličnega gledališča Ana Desetnica gostuje tudi na slovenski obali.  Lokalna organizatorka iz Izole sporoča, da so Oni, kakor je makedonska skupina Teatrosk naslovila svojo umetniško intervencijo v obliki živih kipov, na tamkajšnji obmorski promenadi “vzbudili zanimanje in pritegnili pozornost sprehajalcev, ki so radi stopili poleg njih in se fotografirali. Prav posebno ...

LjubljANA center 2026 (#2)!

Ana Monro, 3. julij ― Drugi festivalski dan Ane Desetnice 2026 v središču Ljubljane (2. 7.) lahko strnemo v enem stavku. To je svet, v katerem živimo: mitološko bitje in gospa s koso sta na dobri poti, da postaneta vplivneža; promet ima glavno vlogo tudi na odru; pravljice bežijo/se selijo v višave; tam letajo pujsi; žganje se polni v večlitrske ...
Annie Ernaux: Leta

Annie Ernaux: Leta

MMC Knjige, 3. julij ― Annie Ernaux postaja stalnica slovenskega založništva; po dveh zbirkah kratkih zgodb in novel z novim prevodom Suzane Koncut dobivamo osvežena Leta, njeno najbolj znano delo, izvirno objavljeno leta 2008.
110-krat Predin, Lovšin, Kreslin + 300 špricerjev = Piše se leto 2026!

110-krat Predin, Lovšin, Kreslin + 300 špricerjev = Piše se leto 2026!

Narodni dom MB, 3. julij ― Ampak še preden je Gogo na Glavnem odru na Piše se leto 2026, ko je četrtek že bil petek, ko so se vsi Lenti zlentali v enega, v en zgodovinski trenutek in neskončni občutek, še preden je slavnostno, hlastno in epsko nagnil, še preden je pokazal, kako se to po lentovsko dela, kaj šele, ko greš v penzijo, ko imaš »zadnji Lent« in se ne špara(š), je še navrgel: »Emotiven večer je. Čakaj, štejem, ena, dva, tri, o pijači se menimo, ne? Koliko vas je? Nikoli še nismo šli, da ne bi runde plačali, je tak? In danes: 300 špricarjev za vas na moj račun! Tam, na šanku, Sina, to gre na mene! Lent in Slovenija – gre naprej.«
Slovenski gledališki inštitut zagnal nov portal Oder

Slovenski gledališki inštitut zagnal nov portal Oder

Misli, 3. julij ― Slovenski gledališki inštitut (Slogi) je zagnal nov spletni portal Oder, ki na enem mestu ponuja zgodovino slovenskega gledališča in uprizoritvenih umetnosti od leta 1867. Portal, ki je zasnovan okoli vsebinskih sklopov Enciklopedija in Scena, vsebuje podatke o uprizoritvah, ustvarjalcih, producentih, arhivsko gradivo in aktualno odrsko dogajanje.

Slovenci.si, 3. julij ― Slovenci v Srbiji so beležili so jubilej treh desetletij in pol državnosti Republike Slovenije in z nami delili naslednje:  Združenje Slovencev iz Pančeva "Logarska dolina" je tudi letos na lep in primeren način obeležilo pomemben slovenski praznik - Dan državnosti Republike …Nadaljuj branje→
Vodeni ogledi po razstavi Vezena Ukrajina: Oblačilna dediščina Ukrajine s konca 19. in 20. stoletja

Vodeni ogledi po razstavi Vezena Ukrajina: Oblačilna dediščina Ukrajine s konca 19. in 20. stoletja

SEM, 3. julij ― Ukrajinsko skupnost v Sloveniji vabimo na brezplačne vodene oglede razstave Vezena Ukrajina: Oblačilna dediščina Ukrajine s konca 19. in 20. stoletja. Vodila bo soavtorica razstave Nataliia Kholod v ukrajinskem jeziku. Vezena oblačila so ena od najizrazitejših sestavin ukrajinske oblačilne dediščine. Ne izstopajo le zaradi oblikovnih in dekorativnih lastnosti, ampak so predvsem dragoceni simbolni nosilci zgodovinskega spomina in identitete. Njihovi vzorci, tehnike in barve so odraz večdesetletne tradicije in hkrati nosilci družinskih zgodb in regionalnih značilnosti. Oblačilno dediščino Ukrajine s konca 19. in 20. stoletja razstava prikazuje z dvema zbirkama. Zbirka Muzeja ljudske arhitekture in vsakdanjega življenja Klymentiy Sheptytsky iz Lviva je zgodovinski pregled preobrazbe tradicionalnih oblačil v pripadnostne kostume, ki so bili desetletja nosilci narodne biti. Zbirka zasebne zbirateljice Nataliie Kholod, ki že osemnajst let zbira ukrajinska oblačila, pa prepleta zgodovinske motive oblačilne dediščine in dokazuje brezčasnost vezenine tudi v današnjem svetu. Rdeča nit, ki povezuje zbirki, je vyshyvanka – ukrajinska vezena srajca kot simbol identitete Ukrajincev po vsem svetu. Datumi vodstev po razstavi (v ukrajinščini): Nedelja, 5. julij 2026, ob 10.00 Sobota, 1. avgust 2026, ob 10.00 Sobota, 22. august 2026, ob 10.00 Sobota, 29. august 2026, ob 10.00 ___________________________________________________________________________ Razstava je nastala na pobudo Veleposlaništva Ukrajine v Republiki Sloveniji in s podporo Ministrstva za kulturo RS. 

Javni prevoz v viziji Ljubljana Supermesto 2045: Bomo z BRT dobili učinkovit javni promet ali le daljše avtobuse?

OUTSIDER, 3. julij ― Odprto pismo Mestni občini Ljubljana Spoštovani, Ob predstavitvi vizije Supermesto 2045 je Mestna občina Ljubljana napovedala uvedbo t. i. baterijskega tramvaja. Pozdravljamo, da Ljubljana javni potniški promet postavlja med ključne elemente svoje dolgoročne razvojne vizije. Menimo pa, da predstavitev odpira pomembna vprašanja glede prihodnjega razvoja javnega potniškega prometa v Ljubljani, zato se na vas obračamo […]

Slovenci.si, 3. julij ― Tudi Slovenci na Nizozemskem obeležujejo obletnico slovenske osamosvojitve. Praznik so obeležili po tradiciji začenši z mašo za domovino v Rijswijku, 14. junija: Na predvečer praznika smo bili deležni intimnega, pa vrhunskega glasbenega dogodka v Haaškem konzervatoriju, o katerem poročamo posebej. V…
Sedem let skomin (1955)

Sedem let skomin (1955)

ZAC, 3. julij ― Ob zaključku gostovanja razstave Sedem na Krekovem trgu v Celju objavljamo še fotografijo iz predstave Sedem let skomin (SLG Celje, 1955) Fotografija prikazuje prizor iz predstave »Sedem let skomin« ameriškega dramatika Georgea Axelroda, ki je bila v Slovenskem ljudskem gledališču Celje premierno uprizorjena 10. novembra 1955 v režiji Mirča Kraglja. Na fotografiji sta Marija Goršič […] The post Sedem let skomin (1955) first appeared on Zgodovinski arhiv Celje - Hiša pisanih spominov.

Slovenci.si, 3. julij ― Za obhajanje 35. obletnice slovenske osamosvojitve je častni Konzulat R.S. v Mendozi, skupaj z Veleposlaništvom R.S.  v Argentini, organiziral celomesečno slavje »Mes de Eslovenia« v provinci Mendoza. Več o dogodku samem je zapisala, Tončka Šmon.   Skozi 4 tednov so…
AirBeletrinin podkast: Območje lagodja z Jedrt Jež Furlan

AirBeletrinin podkast: Območje lagodja z Jedrt Jež Furlan

Airbeletrina, 3. julij ― Alida Bremer: Sanje in kulise (KUD AAC Zrakogled, 2025) »Alida Bremer je sama najboljša reklama za to, da bereš njene knjige,« pravi novinarka, urednica in kritičarka Jedrt Jež Furlan o pisateljici romana Sanje in kulise. Avtorica je rojena v Splitu, živi pa v Nemčiji, kjer tudi piše v nemščini in prevaja vanjo. Leta 2013 je izdala prvenec Olivin vrt, leta 2021 pa še roman Sanje in kulise, ki ga je lani za koprsko založbo KUD AAC Zrakogled prevedla Urška P. Črne. Še preden je knjigo sploh dokončala, so del rokopisa nominirali za nagrado Alfreda Döblina. Pred tremi leti je izdala še knjigo o Nikoli Tesli. Roman Sanje in kulise ni klasična kriminalka, temveč gosto stkana »mreža časa«, ki bralca popelje v vročični Split julija 1936. Mesto v knjigi diši po soli, pečenih ribah in strahu. Dioklecijanova palača postane prizorišče umora, ki razgalja vrelišče pred drugo svetovno vojno. Sanje in kulise so nekakšen zgodovinski kalejdoskop, v katerem se srečujejo nemški filmski ustvarjalci, vohuni, komunisti in domači ribiči. Jedrt Jež Furlan v pogovoru poudari, da so vse plasti zgodbe kot sestavine vrhunske dalmatinske jedi; čeprav jih je ogromno, se med seboj ne zmešajo do neprepoznavnosti. Skozi labirinte splitskih uličic nas vodi inšpektor Mario Bulat, analitičen um »stare šole«, ki v času, ko se svet podira, išče red in odgovore na vprašanja o človeški naravi, ki se skozi zgodovino ne spreminja.   Alida Bremer v romanu izriše precizen portret družbe, v kateri ženske, čeprav pogosto v ozadju, držijo vse niti v svojih rokah. Med njimi sogovornica podkasta izpostavi raznolikost ženskih likov: od mladih komunistk in uporniških knjigarnark do prefriganih gospodinj v bogatih družinah, ki so neskončno praktične in imajo intuitiven vpogled v moški svet. Te ženske so »kleno« jedro zgodbe; Alida Bremer jim daje moč in glas, s katerim urejajo svet, tudi takrat, ko so navidez tiho. Split pa v tem času postane velika filmska kulisa – ne le za nemški film, ki
še novic