Center in Galerija P74, 9. april ― Foto: Arhiv Galerije P74 14. 4. 2026, 17.00 Galerija P74 Vljudno vabljeni ob izidu nove knjige Matjaž Hanžek, Dalibor Zupančič, OM produkcija v torek, 14. aprila 2026 ob 17.00 uri v Galerijo P74, Trg prekomorskih brigad 1, 1000 Ljubljana. Knjigo bodo predstavili Tadej Pogačar, Lilijana Stepančič in Dejan Habicht. Gre za tretjo publikacijo raziskovalnega projekta SEDEMDESETA, ki smo ga pričeli v letu 2022. Kako se lotiti preteklosti, ki je bila spregledana? Gre za ostanke, ki so dostopni le po delih. To so pričevanja, ki so osebna in avtentična. A to je skelet na katerega gledamo zelo različno. Kontrakultura kot radikalna oblika kulture je v šestdesetih in sedemdesetih letih dvajsetega stoletja zagovarjala vrednote, ki so nasprotovale dominantni kulturi in družbenim normam. Doživljala je podobno usodo kot pred desetletji avantgarda in neoavantgarda. Zaradi stereotipne obravnave jo je kritika spregledala. Danes jo ponovno gledamo s svežimi očmi neposredno skozi izjave vrhunskih ustvarjalcev sodobne vizualne umetnosti. Matjaž Hanžek (r. 1949) je eden najpomembnejših ustvarjalcev sodobne vizualne in konkretne poezije pri nas. Dalibor Zupančič (r. 1949) je osrednji predstavnik samonikle umetniške prakse celjske kontrakulture in akcij v javnem prostoru. OM produkcija je kot umetniški kolektiv nasatala leta 1975, identiteta članov pa je ostala neznana. V letu 2025 so praznovali 50 obletnico svojega delovanja. Po uvodniku Tadeja Pogačarja Kdo so ti ljudje? publikacija prinaša bogat vizualni material ter intervjujeje z avtorji Matjažem Hanžkom, Daliborom Zupančičem in OM produkcijo, ki so jih prispevali Lilijana Stepančič, Tadej Pogačar in Dejan Habicht. Urednik publikacije je Tadej Pogačar. Grafično oblikovanje je delo Iviana Kana Mujezinovića, angleški prevod in lektura Nataše Velikonje, slovenska lektura DO PIKE, Anja Grmovšek Drab, s. p. Knjiga je bila tiskana v tiskarni Matformat v Ljubljani, na 15

Airbeletrina, 9. april ― Srečka Kosovela (1904 – 1926), vizionarskega pesniškega genija, svetovljana, borca za nov, pravičnejši in prerojen svet, v evropskem in celo svetovnem merilu edinstvenega književnika, najbrž ni treba posebej predstavljati. Gre za pesnika, ki ga je takorekoč nemogoče »popredalčkati«; enoznačno uvrstiti v točno določene literarne tokove ali smeri – kaj šele v enega samega. Sprva impresionizem, ekspresionizem, nato deloma in v manjši meri futurizem ter dadaizem, kasneje konstruktivizem; tako socialno angažirana oziroma revolucionarna kot religiozna lirika; pa tudi časopisni kolaži. Vse to so tokovi oziroma področja, s katerimi bi lahko opredelili, »etiketirali« Kosovelovo poezijo – pa je še vedno ne bi mogli celostno zajeti in bi pesnikovi veličini s tem pravzaprav prizadeli nekolikšno krivico. Neizpodbitno dejstvo pa je, da je Srečko Kosovel naravnost blestel v domala vseh pesniških podvigih, ki se jih je lotil – naj bo to lirično popisovanje utrinkov iz kraške pokrajine, razpravljanje o družbenem stanju in krivicah ali pa iskanje novih, revolucionarnih pesniških pristopov, ki bi preobrazili človeka in svet. 100-letnica pesnikove smrti se zdi izvrstna priložnost za kritičen razmislek in primerjavo pesnikovega ter današnjega časa. Ali, drugače povedano, za razmislek o aktualnosti Kosovelovega pesniškega sporočila in njegovega pogleda na evropsko ter slovensko družbo. Gre za pesnika, ki ga je takorekoč nemogoče »popredalčkati«; enoznačno uvrstiti v točno določene literarne tokove ali smeri – kaj šele v enega samega. II.   O laž, laž, evropska laž! Samo destrukcija lahko te ubije! Samo destrukcija. In katedrale in parlamenti: laž, laž, evropska laž. In Društvo narodov laž, laž, evropska laž.   […]   Rušiti, rušiti, rušiti! Milijoni umirajo, a Evropa laže. Rušiti. Rušiti. Rušiti! Kosovel je ustvarjal v turbulentnem času, v letih po koncu 1. svet