Svetovni dan AV dediščine: Filmski muzej Eye (Amsterdam) (2026-10-21)

DIVA video arhiv, 26. oktober ― V torek, 27. oktobra, na Svetovni dan avdiovizualne dediščine v Slovenski kinoteki gostimoFilmski muzej Eye iz Amsterdama. Kuratorka Simona Monizza je pripravila dva programa nizozemskih eksperimentalnih filmov, ki ju bo uvedla pred projekcijo. Program nemih filmov in prvih zvočnih poskusov iz dvajsetih in tridesetih let Zapuščina Filmlige bo v živo na klavirju spremljalAndrej Goričar. Drugi program z naslovom Najdeni zvoki: Retrospektiva avantgardnih filmov Barbare Meter predstavlja fi...
Drama SNG Maribor s tremi predstavami uspešno sklenila gostovanje v Pekingu

Drama SNG Maribor s tremi predstavami uspešno sklenila gostovanje v Pekingu

SNG Maribor, 26. oktober ― SPOROČILO ZA JAVNOST ZA TAKOJŠNJO OBJAVO Brechtova Malomeščanska svatba v režiji Mateje Koležnik na mednarodnem gledališkem festivalu Beijing People’s Art Theatre International Theatre Festival Drama SNG Maribor s tremi predstavami uspešno sklenila gostovanje v Pekingu PEKING, 26. OKTOBER – Drama Slovenskega narodnega gledališča Maribor je v nedeljo, 25. oktobra, s tretjo izvedbo Brechtove Malomeščanske svatbe v […]
Nekatere ženske utišajo moža tako, da se potuhnejo … druge mu odsekajo glavo

Nekatere ženske utišajo moža tako, da se potuhnejo … druge mu odsekajo glavo

Airbeletrina, 26. oktober ― So časi in konteksti, ko je treba biti potrpežljiv in nežen, in taki, ko je treba biti militanten. Ko gre za človekove pravice, ni prostora za debato. To je temeljno izhodišče King Kong teorije, prebojnega in kontroverznega dela iz leta 2006, v katerem Virginie Despentes brezkompromisno naslavlja vprašanja spola, nasilja, oblasti in družbe. Dve desetletji kasneje, ko globalna politika ponovno postavlja pod vprašaj mnoge pravice, ki smo jih še nedavno imeli za samoumevne, smo po zaslugi Jedrt Maležič končno dobili tudi slovenski prevod; na sceno tako prihaja kot svež piš gverilskega vetra – takšen, kot ga Despentes vnaša v vse, česar se loti. Dovolj otopelosti, čas je za boj! In Despentes se bojuje; predvsem tako, da se z vso glasnostjo loti tistega, o čemer se običajno ne govori. Slabih 150 strani dolgo delo uvede nekakšen feministični manifest – predstavljajte si srednjeveškega klicarja v obliki jezne feministke –, sledijo pa poglavja o različnih vidikih družbe, ki jih Despentes obravnava skozi položaj ženske. Vsako izmed njih uvede s citatom enega vélikih imen feminizma: začne in zaključi s soimenjakinjo Virginio Woolf, vmes pa svojo misel razvija v dialogu z Angelo Davis, Gail Pheterson, Annie Sprinkle in Simone de Beauvoir. Četudi delo analizira različne vidike sodobne družbe, pa največ prostora brez dvoma posveti sveti trojici družbenih tabujev: t. i. promiskuitetnosti, prostituciji in pornografiji. Te na videz različne teme med sabo povezuje predvsem poskus predrugačenja družbenega pogleda na žensko(st) kot tako: kako naj bi izgledala, kako naj bi se vedla, kaj naj bi jo zanimalo – kar v praksi pomeni ločitev ženskega subjekta od patriarhalnega konteksta. Z naslavljanjem oz. zavračanjem potencialne obtožbe, da njena frustracija izhaja zgolj iz tega, da sama ni »huda bejba«, ustvarja prostor za obstoj, neodvisen od moškega. »Sama sem kot punca prej King Kong kot Kate Moss,« zapiše. »Sem tiste vrste ženska, s katero se ne poro
ČAS FESTIVALOV LJUBITELJSKIH GLEDALIŠČ

ČAS FESTIVALOV LJUBITELJSKIH GLEDALIŠČ

ZKDS, 25. oktober ― 25. oktober 2026 Jesen je pri nas čas različnih festivalov ljubiteljskih gledališč. Začelo se je septembra z 64. Linhartovim srečanjem, ki je tradicionalni državni pregled najboljše bere predstav iz kulturne sezone, ki se je končala junija. Oktober in november sta še živahnejša: KUD Zarja Celje (nekdaj Zarja Trnovlje) je sredi oktobra dvignila zaveso Novačanovega festivala ljubiteljskih gledališč, ki se odvija ob vikendih in se bo končal 7. novembra. Hitrejši so z izvedbo na Senovem, kjer so svoj (najmlajši) festival odigrali prejšnji teden, v jeseniškem gledališču pa se bodo 39. Čufarjevi dnevi začeli 14. in trajali do 20. novembra. Vsi festivali so tekmovalni, dobro pa je, da se le malo predstav podvaja, kar pomeni, da bo mogoče v teh dneh videti lepo število dobrih produkcij, ki so prestale stroge selektorska izbiranja. Splača se vzeti pot pod noge in si ogledati vsaj nekaj predstav…
Od tradicije do sodobnosti in nazaj

Od tradicije do sodobnosti in nazaj

Airbeletrina, 25. oktober ― Eden najbolj prepoznavnih in najvplivnejših egiptovskih pisateljev, prevajalec, publicist, akademik in politik Taha Husein (1889–1973) je bil vodilno ime arabske renesanse in modernističnega gibanja v arabskem svetu z začetka dvajsetega stoletja. Četudi je »dekan arabske književnosti«, ki je zagovarjal idejo egiptovskega nacionalizma ter zavračal panarabizem, bil pri čez šestdesetih izdanih delih – romanih, kratkih zgodbah, esejih, kritičnih in zgodovinskih študijah – več kot dvajsetkrat nominiran za Nobelovo nagrado za književnost, je njegov avtobiografski roman Dnevi (Al Ayyam) njegovo prvo v slovenščino prevedeno delo. Izvirno je izšlo v treh zvezkih med letoma 1929 in 1967, od katerih sta prvi in tretji del sprva izhajala v revijalnih nadaljevanjih (prvi v reviji Al Hilal od januarja 1926 do januarja 1927, tretji od marca 1955 do junija 1955 v reviji Ahir sea) in bila šele nato izdana v knjigah. Taha Husein: Dnevi Prevod iz arabščine in spremna beseda: Zarja Vršič. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2026 (zbirka Moderni klasiki, 148). Prodorni intelektualec in drzni mislec z enormnim znanjem ter številnimi pomembnimi znanstvenimi in kulturnimi funkcijami v državi je s svojimi deli razen slave žel tudi neodobravanje, še posebej leta 1926 z delom O predislamski poeziji, v katerem je izrazil dvom o pristnosti večine zgodnje arabske poezije ter zagovarjal mnenje, da korana ne gre razumeti kot objektivnega zgodovinskega vira. Tradicionalni verski učenjaki, še posebej z Al Azharja, so bili zgroženi, avtorju pa so zaradi »žaljenja islama« razen pravnih postopkov grozili tudi s smrtjo, zaradi česar se je s soprogo za nekaj časa umaknil v Francijo. Prav tam je nastal prvi zvezek Dnevov, ki jih je slepi avtor v menda devetih dneh narekoval svoji soprogi Suzanne Bresseau, Francozinji, ki jo je spoznal med študijem na Sorboni, ko je objavil oglas, da išče bralko za branje študijske snovi. Četudi sodnih postopkov proti njemu ni bilo, je izgubil služb
O PREPLETANJU ŽIVLJENJA IN SMRTI V FILMU VOLČJA

O PREPLETANJU ŽIVLJENJA IN SMRTI V FILMU VOLČJA

Revija Primus, 24. oktober ― 24. oktober 2026 Piše: Miša Gams Kratek film Volčja  (režiserke Tanita Rosa, skupaj z Nežo Pele pa je oblikovala tudi scenarij) je je zgodba o ženski, njenih najglobljih občutkih lastnega bistva, spojenega z naravo in svetom, ki se dogaja okrog nje. Miša Gams je prizadevno napisala precej dolgo recenzijo, saj je očitno film začutila z ...
Came and Listened

Came and Listened

Airbeletrina, 24. oktober ― Come and See – prvič Prvo edicijo performansa Come and See umetnice esh sem si ogledala maja v galeriji DobraVaga, ko je bil izsek iz performansa prikazan v sklopu otvoritve skupinske razstave ob deseti obletnici galerije (kur. Lucija Klauž, Špela Pečjak, Olja Simčič Jerele). Kar je to edicijo razen krajše minutaže specifično zaznamovalo in razlikovalo od integralne verzije, premierno uprizorjene 19. 9. (na skrivni lokaciji), pa je bil pomensko izrazito zaznamujoč galerijski ambient, ki so ga med časom performansa zasedala tudi druga umetniška dela, ki so bila ob obletnici razstavljena. Hrbtenico in srce performansa predstavlja dramski tekst v avtorstvu esh, interpretacijo katerega prepusti drugemu glasu, na prvi ediciji je bila bralka Hana Besjedica, v zadnji pa to vlogo zaseda Gal Grobovšek, zvočna podoba pa je nadgrajena z glasbo v živo, ki jo soustvarjata še Janže Šilc, Jakob Fifnja in Blaž Geohelli; prav tako integralen del obeh dogodkov pa je bila tudi sprotna fotodokumentacija, za katero je skrbela Iva Suhadolnik Gregorin. Kar sledi, je seznam vtisov, ki sem si jih zapisala po prvem izseku performansa – fragmentarna dokumentacija prikazanega fragmenta: vonj prsti // zlat konfet v obliki drobne zvezdice // majhen plastičen kozarček brinovca // pekoč občutek v ustih // prijeten sladkast vonj umetnega dima // oddaljena nostalgična glasba // od megle je že težko dihati // prijetno hladno je // nežen glas // a smo? // toliko je enih zgodbic // brnenje v ušesih (medtem mimo mene res prileti muha) // črna silhueta // umetnica-vojak-umetnica // fleš // obrabljena čelada // raketa, ki je priletela v bratranca // še več megle // fleš // fleš // zvok starega klavirja // vojna, ki je daleč // vojna, ki je čisto blizu // še vedno nežen glas me še vedno vodi // prsti, ki kopljejo po zemlji // kartonasta puška v rokah, umazanih od zemlje // pok // naročje, polno zlatih in srebrnih zvezdic in zemlje // plastične zvezdice se ti lepijo na

Malomeščanska svatba navdušila pekinško občinstvo

SNG Maribor, 23. oktober ― Drama Slovenskega narodnega gledališča Maribor je nocoj z izjemno uspešno uprizoritvijo Malomeščanske svatbe Bertolta Brechta v režiji Mateje Koležnik začela svoje gostovanje na festivalu 2026 BPAT International Theatre Festival v Pekingu. Mariborski ansambel se na povabilo uglednega gledališča Beijing People’s Art Theatre kitajskemu občinstvu predstavlja v gledališču Cao Yu Theatre, v zgodovinskem središču kitajske prestolnice, […]

Drama SNG Maribor z Malomeščansko svatbo na mednarodnem gledališkem festivalu v Pekingu

SNG Maribor, 23. oktober ― SPOROČILO ZA JAVNOST ZA TAKOJŠNJO OBJAVO PEKING, 23. OKTOBER 2026 – Drama Slovenskega narodnega gledališča Maribor je nocoj z izjemno uspešno uprizoritvijo Malomeščanske svatbe Bertolta Brechta v režiji Mateje Koležnik začela svoje gostovanje na festivalu 2026 BPAT International Theatre Festival v Pekingu. Mariborski ansambel se na povabilo uglednega gledališča Beijing People’s Art Theatre kitajskemu občinstvu […]

Zadnja priložnost Ustvarjalne Evrope: kako do evropskih sredstev za kulturo v letu 2027

Asociacija, 23. oktober ― Ne zamudite zadnjih priložnosti za sofinanciranje, ki jih omogoča Ustvarjalna Evropa. Z letom 2027 namreč vstopamo v zadnje leto aktualnega programa EU Ustvarjalna Evropa; Evropska komisija je namreč za obdobje 2028–2034 predlagala nov program AgoraEU. Ker novi program še ni potrjen, se lahko objava prvih razpisov za leto 2028 zamakne, zato je zdaj ključen trenutek, … Preberi več o Zadnja priložnost Ustvarjalne Evrope: kako do evropskih sredstev za kulturo v letu 2027
Pajek v družbenih mrežah

Pajek v družbenih mrežah

Airbeletrina, 23. oktober ― Če sodobni ples v svoji nebesednosti že tako velja za eno težje berljivih zvrsti performativnih umetnosti, se festival Spider pod umetniškim vodjem, koreografom in plesalcem Matejem Kejžarjem že od leta 2010 osredotoča na tisti del sodobnega plesa, ki je najtežje berljiv oziroma je onkraj berljivih kodov koreografije in hierarhij. Ena od referenčnih točk te programske politike je gotovo Kejžarjev krajši staž plesalca v skupini Rosas famozne belgijske koreografinje Anne Terese De Keersmaeker in Kejžarjevo posledično iskanje izhoda iz estetike te in podobnih skupin. De Keersmaeker je v 80. letih prejšnjega stoletja s svojim prepletom vplivov ameriškega postmodernega plesa poznih 60. let ter Tanzteatra Pine Bausch iz 70. let ključno sooblikovala evropsko sceno sodobnega plesa. Iz postmodernega plesa izhajata njen pristop plesnega minimalizma in permutiranja natančnih gibov, ki pa sta odeta v gledališko-plesno estetiko kostumov in likov. V tem sodobnoplesnem pristopu je naloga gledalcev po eni strani razbirati koreografski kod permutacij, hkrati pa se tudi potopiti v poetiko spoja gledališkega lika in plesnih gibov. Poleg tega plesnega modela, ki se lahko nagiba ali bolj v minimalistično ali bolj v plesnogledališko smer, pa moram grobim koordinatam evropske sodobnoplesne scene dodati še dva protipola. Na eni strani so še vedno pogoste tehnicistične estetike poveličevanja virtuoznosti, kjer naj bi gledalci občudovali z dolgim treningom proizvedeno veščino in se s tem hierarhično podredili nastopajočim. Na nasprotnem delu spektra pa imamo sklop postkonceptualnih pristopov, ki z izhajanjem iz konceptualnega plesa kombinirajo ples, performans in gledališke kode; rezultat pa so dela, katera mora publika predvsem racionalno razbirati ter kontekstualizirati. Kejžar je festival Spider s podnaslovom »festival radikalnih teles« postavil namerno nasproti vsem tem težnjam k berljivosti, ki jih bere tudi kot težnje h komercializaciji oziroma komodifikaciji sodobnega plesa v
še novic