Nova sezona na Hermanovem odru

Nova sezona na Hermanovem odru

Celje.info, 17. september ― Herman Lisjak iz Muzeja novejše zgodovine Celje je že pošteno nestrpen! Komaj čaka, da se vse v dvorani umiri, da zasvetijo odrske luči in se začne čarovnija lutk ter gledališke ... Beri dalje Source
Novice: Stresno '76 - Leto potresov v Posočju in Furlaniji

Novice: Stresno '76 - Leto potresov v Posočju in Furlaniji

Tolminski muzej, 17. september ― Petdeset let je že, odkar sta se Zgornje Posočje in Furlanija soočila z eno najhujših naravnih nesreč. Območje je prizadelo več močnejših potresov, ki so povzročili ogromno gmotno škodo, na italijanski strani pa terjali tudi skoraj tisoč človeških življenj. Popotresna obnova, zaznamovana s solidarnostjo, požrtvovalnostjo in številnimi težkimi odločitvami, je trajala več let. Tolminski muzej in Pokrajinski arhiv v Novi ...

Računovodstvo in davki za ustvarjalce s področja kulture

Asociacija, 17. september ― Ustvarjalke in ustvarjalci morate svoje kreativno udejstvovanje urediti tudi pravno-formalno. Za to je treba opraviti številne administrativne postopke, ki jim sledijo računovodske obveznosti. Izrednega pomena je, da to znanje osvojite čim prej. Zato Društvo Asociacija in DobraVaga združujeta moči in vabita na delavnico o računvodstvu in davkih za kulturne ustvarjalke in ustvarjalce. Na delavnici, ki … Preberi več o Računovodstvo in davki za ustvarjalce s področja kulture
Obisk razstave House of Creatures na Vienna Design Week I organiziran brezplačen prevoz!

Obisk razstave House of Creatures na Vienna Design Week I organiziran brezplačen prevoz!

Fakulteta za dizajn, 17. september ― Vienna Design Week Posredujemo vabilo Centra za kreativnost: Vabimo vas, tako študente kot predavatelje, da se udeležite enodnevnega ogleda razstave House of Creatures na Dunajskem tednu oblikovanja. Organizirali smo avtobusni prevoz iz Ljubljane. Med obiskom je seveda možen tudi samostojen ogled drugih razstav na Dunaju. Več informacij prejmete pred odhodom. Program: Datum: sobota, 26. september 2026. Odhod […]
Klik za ljubezen

Klik za ljubezen

Odzven, 17. september ― V Cankarjevem domu so uprizorili duhovito operno komedijo Klik za ljubezen Iztoka Kocena v produkciji Slovenskega komornega glasbenega gledališča.

Tri eksistence ujetega lirskega subjekta

Airbeletrina, 17. september ― Na prvem dogodku letošnjega 23. festivala Pranger, ki se je zgodil znotraj novega sklopa, imenovanega Pranger pred Prangerjem, smo prisluhnili pogovoru med kritičarko Laro Gobec in njenimi izbranimi pesniki Blažem Iršičem, Aljo Adam in Laro Božak. Pogovor je povezovala Hana Bujanović Kokot. Gostja kritičarka je za pogovor naredila osebni izbor treh najboljših pesniških zbirk lanskega leta in se o njih pogovarjala z avtorji ter za vsako od pesniških zbirk podala tudi utemeljitev. Pranger pred Prangerjem namreč odpira priložnost izbranemu mlademu kritiku, da se izrazi tudi v sklopu festivala z več kot dvajsetletno tradicijo. Kriteriji, ki jih je Gobec naštela kot vodila za oblikovanje izbora, so vključevali formo, podobje, tematsko zasnovo in umeščanje lirskega subjekta v pesniški svet ter inovativnost zbirke. * Ampak jaz sem tako ali tako zmeden. Samo takrat nisem bil: zalival sem suhe rože, dokler niso zgorele. Veš kaj, če bi razstrelili ta planet, koliko manj enega kurčevega vrtenja, a?   Lari Gobec se je na odru prvi pridružil pesnik Blaž Iršič s svojo pesniško zbirko Parada heteroseksualcev, ki jo je izdala LUD Literatura. Že na začetku je kritičarka Iršičev pesniški izraz primerjala s Charlesom Bukowskim zaradi perverznosti v povezavi s hrepenenjem, a izpostavila, da je slovenski pesnik manj naturalističen od ameriškega, kasneje pa je Iršičevo poezijo primerjala celo z Danetom Zajcem, saj je pri obeh pesnikih prepoznala podobno atmosfero. V utemeljitvi izbire Parade heteroseksualcev je Gobec izpostavila bizarnost, obešenjaškost, odmik od ustaljenih načinov izražanja in to, da je lirski svet izpraznjen smisla – od tod najbrž asociacija z Zajcem –, a je opozorila, da je šibkost zbirke v izjavnosti pesmi, znotraj katerih gre za nizanje in ne razvoj misli. Iršič je v pogovoru povedal, da piše intuitivno in brez načrta. Prepušča se naključjem in toku misli. Pesnjenje je zanj odkrivanje prostorov, za katere nismo vedeli, da obstajajo. K

Asociacija na seji NSK o prihodnosti medijske neodvisnosti in pluralizma

Asociacija, 17. september ― Nacionalni svet za kulturo je na 12. seji, ki je 15. septembra potekala na Ministrstvu za kulturo, obravnaval predloga novel Zakona o Radioteleviziji Slovenija in Zakona o medijih. V razpravi je v imenu Asociacije sodelovala strokovna vodja in podpredsednica društva Polona Torkar. Ob strinjanju s številnimi poudarki drugih razpravljavcev se je osredotočila na predlog novele … Preberi več o Asociacija na seji NSK o prihodnosti medijske neodvisnosti in pluralizma
Drugo Drevo sobivanja cerkniškega umetnika Bora Šparembleka

Drugo Drevo sobivanja cerkniškega umetnika Bora Šparembleka

TV Kočevje, 17. september ― Bor Šparemblek je v kočevskem urbanem okolju že dobro znano ime. Je namreč avtor dveh stenskih poslikav, ki krasita javno podobo našega mesta. Najbolj viden je gotovo velik mural z naslovom Drevo sobivanja na bloku ob križišču pri zdravstvenem domu. Mladi cerkniški umetnik se je v teh dneh lotil še tretjega projekta, s katerim bo […]
V Mestni galeriji Ljubljana pregledna razstava fotografa Boruta Krajnca

V Mestni galeriji Ljubljana pregledna razstava fotografa Boruta Krajnca

Misli, 17. september ― V Mestni galeriji Ljubljana so postavili pregledno razstavo fotografa in fotoreporterja Boruta Krajnca. Do sredine novembra bodo na ogled tematsko in vsebinsko zaokroženimi cikli, s katerimi je beležil družbo. Da je začel ustvarjati svoje cikle, so ga spodbudili nenadni zasuki družbe, je povedal za STA. Naslov razstave je Preobrat (Turning point).
Naj vzklije, raste, cveti!

Naj vzklije, raste, cveti!

Narodni dom MB, 17. september ― Prva srečanja s klasično glasbo otrokom pomagajo razvijati pozorno poslušanje, senzibilnost in čuječnost ter jim odpirajo prostor za globlje in polnejše doživljanje sveta. Še posebej dragocena so, kadar jih doživijo skupaj s tistimi, ki jih imajo najraje.

Culture & Health Forum 2026: od dokazov k sistemskim rešitvam

Asociacija, 17. september ― V okviru evropske platforme CultureAndHealth Platform, katere članica je Asociacija, je 8. in 9. septembra v dunajskem Kulturhaus Brotfabrik potekala mednarodna konferenca Culture & Health Forum 2026. CultureAndHealth Platform je štiriletna evropska pobuda pod vodstvom Culture Action Europe, namenjena krepitvi povezovanja kulturnega, zdravstvenega in socialnega sektorja ter razvoju trajnejših evropskih politik in praks na področju … Preberi več o Culture & Health Forum 2026: od dokazov k sistemskim rešitvam
Bocelli v naslovni skladbi filma o bratih Maserati

Bocelli v naslovni skladbi filma o bratih Maserati

Misli, 17. september ― Italijanski tenorist Andrea Bocelli sodeluje pri mednarodnem filmskem projektu o zgodovini bratov Maserati. Skupaj z ameriško pevko Jennifer Hudson bo zapel naslovno skladbo One Right Here biografskega filma Maserati - The Brothers. Film naj bi v kinematografe prišel februarja 2027.
Vesna Liponik: »Mi smo že tu. Pasje truplo že visi«

Vesna Liponik: »Mi smo že tu. Pasje truplo že visi«

Airbeletrina, 17. september ― Pesnica, mlada raziskovalka na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU in še kaj, Vesna Liponik, se je po petih mesecih študijske izmenjave v programu Fulbrightovih štipendij za doktorske študente_ke vrnila iz ZDA. Namesto poseganja zgolj po teoriji Vesna sistemska vprašanja razgalja in ponazarja prek na videz drobnih, vsakdanjih primerov in dogodkov. To so tisti momenti, ki morda na prvi pogled ne izstopajo, a bi zaradi svoje izjemne povednosti in družbene teže vsekakor morali. Njena drža pri tem ostaja globoko intersekcionalno kritična; njena analiza zatiranja in izkoriščanja namreč sega daleč onkraj zgolj naše vrste, torej onkraj antropocentričnega pogleda na človeka, in odpira prepotrebna vprašanja o našem odnosu do nečloveških živali in okolja. Vesna Liponik prinaša sveže, a hkrati izostrene premisleke o sodobni družbeni realnosti; njeno pripovedovanje pa skozi celoten pogovor ostaja izjemno angažirano, nepopustljivo in polno živega naboja. Vesna, za vami je pet mesecev življenja v ZDA, kjer ste bili kot prejemnica Fulbrightove štipendije. Če začneva na akademski ravni: kaj je prva stvar, ki vas je tam presenetila v smislu delovanja fakultet, pa je v slovenskem prostoru praktično nepredstavljiva ali nemogoča? Vesna: Ne ravno nepredstavljivo, saj se razkoraki med državami v zadnjem času malo brišejo, ampak naj začnem pri Atlanti, kjer sem bila, torej na Emory University. Emory je ena bolj znanih univerz na jugu, ena od t. i. New Ivies, Atlanta pa je eno največjih mest na jugu ZDA in glavno mesto zvezne države Georgia. Torej, Atlanta in vse njene večje institucije, med njimi tudi Emory, pa na primer National Center for Civil and Human Rights ter High Museum of Art, neke vrste jugovzhodna različica MoME – vse to ne bi obstajalo brez Coca-Cole. To mi je bila ena najbolj pomenljivih realizacij, razsežnosti so res nepredstavljive. Na primer sredi študentskega kampusa je, kot po navadi, osrednja zelenica, ki ima obliko steklenice Coca-Cole.
še novic