Video večer s Postajo DIVA: Polonca Lovšin (2026-11-17)

DIVA video arhiv, 20. november ― Arhitektka in umetnica Polonca Lovšin v svoji umetniški praksi raziskuje odnose med človekom in živim svetom ter nujnost premisleka o drugačnih načinih bivanja in delovanja v času okoljske krize. Na video večeru bo predstavila video dela, ki jih ustvarja od začetka svojega umetniškega delovanja in se pojavljajo v vlogi navodil za uporabo ustvarjenih objektov, kot narativne videoanimacije ali kot dokazi življenja. Prepletajo se s popularno glasbo in humorjem, ki deluje kot sred...
Krimireportaža: Slovenska kriminalka diha s polnimi pljuči 

Krimireportaža: Slovenska kriminalka diha s polnimi pljuči 

Airbeletrina, 19. november ― Mračno in sivo vreme, ki se je zadnji teden zgrinjalo nad Ljubljano, ni bilo v resnici nič drugega kot kulisa festivalu žanra, ki odstira najtemnejše človeške vzgibe in v središče zgodbe postavlja uganko najskrajnejšega dejanja: umora. Krimifest – posvečen slovenski kriminalki – je od 3. do 8. novembra že drugo leto ob raznolikem programu družil strokovnjake in ljubitelje, pisce in bralce. Tisti, ki smo s posebnim navdušenjem spremljali program, smo lahko ujeli hitro kopneča mesta za prvi dogodek festivala, predstavitev poligrafa na Generalni policijski upravi. Goran Savič, dolgoletni kriminalist in poligrafist, je razbijal mite o pogovorno imenovanem »detektorju laži«, za katerega je povedal, da pravzaprav meri emocije in telesne odzive. Poleg zgodovine in današnje uporabe poligrafa je predstavil tudi dosežke slovenske policije na področju vizualnih testov prepoznavanja, seveda pa nas je zbrane – ko smo se opogumili – zanimalo tudi ključno vprašanje: ali se da poligraf prevarati? V zanimivem pogovoru smo izvedeli, zakaj so taktike različne, a le za redko koga uporabne, končno sporočilo predstavitve pa bi lahko strnila misel, ki je ne vidimo pogosto v popkulturni reprezentaciji tega nekoliko kultno obravnavanega objekta – da je poligraf namenjen predvsem zaščiti nedolžnih in ne iskanju krivcev. Foto: Črt Piksi (iz FB KRimifest) Ostali »kraji zločina« so bili odprti za publiko po principu: kdor prvi pride, verjetneje sedi. In res je bilo treba paziti na uro, saj so bila prizorišča ves teden polna in je stolov marsikdaj tudi zmanjkalo. Med obiskovalci sem srečala pester nabor bralcev in gledalcev kriminalk, pa tudi poklicnih entuziastov s področja policije, sodstva in informatike – le zločincev dozdevno ni bilo ali pa se vsaj niso predstavili. Nekateri so prišli na dogodek srečat svojega najljubšega pisca in si zagotovili podpisano knjigo, nekatere je zanimala posamezna tema, drugi pa so festivalske dni rezervirali v celoti, tako da

Matej Mihevc & Szymon Pimpon Gąsiorek: Multiplayer

MoTA, 18. november ― Interaktivna razstava rezidence SONICA 2026! 13.–30. november 2026 MoTA LAB Odpiralni čas: ob četrtkih in petkih med 17. in 19. uro. Multiplayer je skupni projekt multiinstrumentalista Szymona Pimpona Gąsioreka in vizualnega umetnika Mateja Mihevca. Zvočno gradivo izhaja iz dekonstrukcije skladb z Gąsiorekovega prihajajočega albuma Multiwitamina. Zvoki, ustvarjeni z akustičnimi in elektronskimi instrumenti, glasom, zvočnimi teksturami […]

Premiera Überkrajina v režiji Nine Ramšak Marković

SNG Maribor, 18. november ― Drama Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo v petek, 20. novembra 2026, v Dvorani Frana Žižka premierno uprizorila novo črno komedijo Überkrajina izpod peresa Nine Ramšak Marković in Milana Ramšak Marković v režiji Nine Ramšak Marković. Igrajo Petja Labović, Žan Koprivnik, Blaž Dolenc, Peter Podgoršek k. g., Ana Urbanc, Vojko Belšak, Davor Herga, Maša Žilavec, Matija […]
Ostrina Sence

Ostrina Sence

MMC Gledamo, 18. november ― 72-letni Jackie Chan se v zadnjem času pogosto posveča družinskim komedijam in mladinskim filmom, zato so njegovo vrnitev h klasičnemu akcionerju oboževalci navdušeno pozdravili: Ostrina Sence je na Kitajskem eden najdonosnejših filmov njegove kariere.

Premiera Drame SNG Maribor – Überkrajina: narodnozabavna punk komedija o mladih, harmoniki in slovenski vasi

SNG Maribor, 18. november ― SPOROČILO ZA JAVNOST ZA TAKOJŠNJO OBJAVO Drama Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo v petek, 20. novembra 2026, v Dvorani Frana Žižka premierno uprizorila novo črno komedijo Überkrajina izpod peresa Nine Ramšak Marković in Milana Ramšak Marković v režiji Nine Ramšak Marković. Igrajo Petja Labović, Žan Koprivnik, Blaž Dolenc, Peter Podgoršek k. g., Ana Urbanc, Vojko […]
Srhljivke?

Srhljivke?

Airbeletrina, 18. november ― Kaj je srhljivka? Drugače kot grozljivka, ki želi ustvariti predvsem občutek strahu, tesnobe, tudi gnusa, srhljivka deluje bolj pretanjeno, ne z elementi šoka, temveč z grajenjem napetosti, ki izvira predvsem iz človeške psihe. Angleška ustreznica, ki nam je, ironično, morda bolj domača, je triler. Zadnje čase je (ponovno) veliko govora o razcvetu slovenske žanrske literature, ki se je začel s kriminalkami, nadaljeval s fantazijskimi in z ljubezenskimi romani, sedaj pa dobivamo tudi bolj srhljivo in grozljivo literaturo, kar je trenutno najbolj opazno pri zbirki kratkih zgodb Matjaža in Davida Zupančiča Temu kraju se reče drugače, ki jo opisujejo kot srhljivo, in grozljivih zgodbah Hudič Trbovlje trese Vida Šteha, pred tem pa je bilo to na primer opazno tudi pri romanih Mor in Krvavec Tomaža Kotnika. Z razvojem žanrske literature in njenim razvejanjem v podžanre pa se zdi, da bi prevetritev potrebovala tudi terminologija, s katero operiramo. Nekateri izrazi (že omenjeni srhljivka in grozljivka) se pogosto uporabljajo zamenljivo, medtem ko bi bilo treba določene izraze šele na novo izumiti (posebej je to očitno na področju fantazijske literature). Potem pa je tu še »težava«, ki se pojavi pri pisanju o literaturi, kot so Srhljivke Dušana Čatra, kjer sicer srečujemo žanrske elemente, a zgodb ne moremo tako enostavno označiti in popredalčkati. Oznaka »srhljive« se seveda ponuja že z naslovom, a o zgodbah ne moremo govoriti kot o žanrskih. Morda bi lahko za nekatere od njih rekli, da se poigravajo ali spogledujejo z žanrskimi elementi. Dušan Čater: Srhljivke. Goga, Novo mesto 2026 (literarna zbirka Goga). Naslov Srhljivke je zavajajoč, kar je knjigi v veliko škodo, saj ustvari horizont pričakovanj, ki pa jih knjiga ne izpolni. Po knjigi posežemo z mislijo, da bomo prebirali polnokrvne srhljive zgodbe, izkaže pa se, da so srhljivi scenariji bolj kulisa za osrednjo temo, ki je rdeča nit vseh šestih zgodb v zbirki, in to so odnosi. V prvi zgodbi, K
Trgovina: Gregorčič v stripu - Pesmi in pisma

Trgovina: Gregorčič v stripu - Pesmi in pisma

Tolminski muzej, 17. november ― Ni prav pogosto, da bi pesnike in pisatelje srečevali kot stripovske junake. A pri založbi Škrateljc so se domislili, da je moč naše literarne velikane predstaviti tudi v stripovski obliki in jih na ta način morda približati tudi bralcem, ki po klasičnih knjigah redkeje posežejo. Tako se je rodila zbirka "Veliki slovenski epi v stripu", v kateri je nedavno izšla knjiga Gregorčič v stripu: pesmi in pisma. Simon Gregorčič velja za enega ...
Novice: Gregorčič v stripu: pesmi in pisma - Predstavitev knjige

Novice: Gregorčič v stripu: pesmi in pisma - Predstavitev knjige

Tolminski muzej, 17. november ― Ni prav pogosto, da bi pesnike in pisatelje srečevali kot stripovske junake. A pri založbi Škrateljc so se domislili, da je moč naše literarne velikane predstaviti tudi v stripovski obliki in jih na ta način morda približati tudi bralcem, ki po klasičnih knjigah redkeje posežejo. Tako se je rodila zbirka "Veliki slovenski epi v stripu", v kateri je nedavno izšla knjiga Gregorčič v stripu: pesmi in pisma. Simon Gregorčič velja za enega ...
Živeti v istem svetu, drugače

Živeti v istem svetu, drugače

Airbeletrina, 17. november ― »Črni časi,« se mi potoži prijateljica po telefonu. »Preždela bi celo življenje doma, nobene energije nimam, istočasno sem pa ves čas tesnobna,« pojasni. »Nazaj v maternico in rolete dol,« sočustvujem jaz. Negativne novice te na naslovnicah časopisov čakajo že ob kavi, če pa se ti nasmehne sreča in kakšno vendarle izpustiš, bo čez dan gotovo priplavala po službenem hodniku – to je, če službo sploh (še) imaš. Kako torej delovati v svetu, ki nas, kot se zdi, vsak dan bolj pušča na cedilu? Med popularnejšimi odzivi je gotovo intelektualni cinizem: nekakšen hate-watching modus operandi, pri katerem slabe novice vestno konzumiramo, predelujemo in umeščamo v kontekst, nato pa jih pospremimo s komentarjem, ki sporoča, da sicer dobro vemo, kako obupne so stvari, vendar nas to ne gane več pretirano. Pogosto je cinizem tudi način komunikacije, povezovanja z drugimi. Toda namesto občutka, da prostor za spremembo vendarle obstaja, prej poglablja otopelost, z njo pa vtis o razvrednotenosti t. i. progresivne družbe. Četudi ni nujno tako, pa se kmalu znajdemo v klasičnem kavlju 22 – ni zares pomembno, ali nam globoko v sebi vendarle je mar, pomembna so dejanja, ki to pokažejo. In ko dejanj več ni, tudi zlo nima več ovir na svoji poti – nasprotno, zmeraj hitreje gre, pljuska čez robove struge in se v grozečih valovih zliva proti nam, ki v strahu čakamo na rezultat. Sinovi, hčere / Založba: No!Press / Prevod: Mišo Renko Ena mednarodno najbolj uveljavljenih hrvaških pisateljic Ivana Bodrožić v svojem romanu Sinovi, hčere govori tudi o tem: na subtilen, a precej neposreden način prikazuje, kako se v družbi razočaranja, jeze in nestrpnosti neizogibno reproducira tudi nasilje. Kako vertikalno curlja skozi generacije v družini in položaje moči v družbi ter horizontalno med nami samimi, ko ne dopuščamo drugačnosti, ko se bojimo sprememb in ko prioritiziramo svojo cono udobja tudi takrat, ko bi morali požreti svoj ego in biti tam za druge. Knjiga je
Rose

Rose

MMC Gledamo, 17. november ― Sijajni diptih iz leta 2024, filma Interesno območje in Anatomija padca, bo Sandra Hüller letos skušala preseči z Očetnjavo Pawla Palikowskega in Rose Markusa Schleinzerja (z bonusom Iñárritujevega Diggerja).
še novic