Ali roboti sanjajo o neprekinjenem gledanju serij?

Ali roboti sanjajo o neprekinjenem gledanju serij?

Airbeletrina, 3. januar ― Znanstvena fantastika kar prekipeva od epskih vesoljskih zgodb resnega tona, kar ni samo po sebi nič slabega, vseeno pa kdaj prav prija kakšno krajše, humorno delo, ki se zdi lažje obvladljivo. Prav taka je serija Fentabotovi dnevniki ameriške pisateljice Marthe Wells, ki trenutno obsega sedem krajših romanov (osmi izide prihodnje leto) in si za protagonista izbere pikrega odpadniškega vardroida Fentabota. Prvi dve knjigi iz serije, Vsi sistemi v rdečem in Umetno stanje, ki ju lahko zdaj beremo v slovenščini, sta prejeli kopico nagrad in nominacij, med drugim priznane žanrske nagrade Hugo (2018, 2019), Nebula (2017) in Locus (2018, 2019), po knjigah je nastala tudi akcijsko-komična serija Murderbot (2025–) z Alexandrom Skarsgårdom v glavni vlogi. Čeprav je knjiga pri nas izšla pri manj profilirani založbi, ki bi se lahko knjižni izdaji pred izidom malo natančneje posvetila (v knjigi namreč mrgoli kalkov, zatipkov, slovničnih napak), se mi vseeno zdi pomembno, da opozarjamo tudi na nove žanrske prevode sodobnih del. Fentabota spoznamo na novi misiji, ko ni še nikogar ubil, je pa od osvoboditve dalje konzumiral že več kot petintrideset tisoč ur zabavnih vsebin. Kot jasno kaže že naslov serije, je osrednja oseba torej Fentabot, izjemno zanimivo bitje (stroj? polbitje?), sestavljeno iz organskih in neorganskih delov, ki je po svoji osnovni funkciji vardroid oziroma nekakšen dobro oborožen varnostnik. Pri tem Fentabot komentira: »Narobe je razmišljati o konstruktu kot o napol robotu, napol človeku. To zveni, kot da sta dve ločeni polovici, kot da bi robotska polovica morala ubogati in opravljati svoje delo, medtem ko bi se človeška polovica hotela zaščititi in spraviti na varno. V realnosti je vse skupaj ena zmedena entiteta, ki nima nobene ideje, kaj bi želela storiti.« Nič čudnega torej, da je serija taka uspešnica, saj je Fentabot predvsem relatable, četudi nismo napol roboti. Njegov nadzorni modul ne deluje več, zato mu ni več treba poslušati ukazov, k
1939 Podcerkev – Bločenovi

1939 Podcerkev – Bločenovi

Stare slike (Cerknica), 3. januar ― Te tri fotografije zajemajo kar nekaj let v življenju Bločenove družine iz Podcerkve. Na prvi sliki neznanega avtorja je del družine tista leta pred vojno, ko sin Tone še ni odšel v Ameriko. Od leve stojijo hči Francka, sedi mama Ivana s čedno torbico na kolenih, poleg stoji najmlajši sin Ivan, ki ima v rokah […]

Društvo Finžgarjeva Galerija je objavil/a v skupini Finžgarjeva galerija: Spoštovani,Novo leto nam odpira prostor za nove poti in […]

Finžgarjeva galerija, 2. januar ― Spoštovani, Novo leto nam odpira prostor za nove poti in skupne korake. Naj bo zaznamovano z odprtostjo za dialog, z radovednostjo do lepote in z željo po srečevanju, ki bogati. Hvala, ker soustvarjate Finžgarjevo galerijo kot prostor misli, umetnosti in človeške bližine. Želimo vam mirno, ustvarjalno in navdihujoče novo leto.
Društvo Finžgarjeva Galerija je objavil/a v skupini Finžgarjeva galerija: V četrtek, 8. januarja, ob 18.00, vabljeni v Finžgarjevo g […]

Društvo Finžgarjeva Galerija je objavil/a v skupini Finžgarjeva galerija: V četrtek, 8. januarja, ob 18.00, vabljeni v Finžgarjevo g […]

Finžgarjeva galerija, 2. januar ― V četrtek, 8. januarja, ob 18.00, vabljeni v Finžgarjevo galerijo na otvoritev razstave SARAJEVSKI ODVTISI akademske umetnice Petre Strban. https://zupnija.trnovo.info/dogodek/sarajevski-odvtisi-otvoritev-razstave-petre-strban/ zupnija.trnovo.info SARAJEVSKI ODVTISI - otvoritev razstave Petre Strban Vabljeni v četrtek, 8. januarja, ob 18. uri, v Finžgarjevo galerijo, Kolezijska 1, na otvoritev razstave akademske umetnice PETRE STRBAN. Petra Strban v Finžgarjevi galeriji predstavlja izbor del, nastalih med študijem umetniške grafike na Akademiji likovnih umetnosti v Sarajevu. Razstavljena dela povezuje … nadaljujte z branjem

Idilični mariborski biser

MNZS, 2. januar ― Mariborsko Pohorje skupaj z Arehom velja za največje smučarsko središče v Sloveniji. Novo leto 2026 tako začenjamo z objavo idilične fotografije zasneženega Mariborskega Pohorja in njegove krožne kabinske žičnice, ki nas kar vabi, da si nadenemo smučarsko opremo in se odpravimo na zimsko dogodivščino. Ideja o izgradnji vzpenjače na Pohorje je stara že skoraj stoletje. […]
1885 Ljubljana – Funcna

1885 Ljubljana – Funcna

Stare slike (Cerknica), 2. januar ― Funcna je pogovorno ime za manjšo petrolejsko svetilko, ki se je uporabljala za pregledovanje parnih lokomotiv med postanki na postajah. Funcna na fotografiji je stara okoli 140 let. Parna lokomotiva potrebuje posebno nego in strojno osebje na njej se ji mora nenehno posvečati. Niso lokomotive zastonj ženskega spola. To je podobno, kot v zakonu med […]
Na Dunaju tradicionalni novoletni koncert Dunajskih filharmonikov

Na Dunaju tradicionalni novoletni koncert Dunajskih filharmonikov

Misli, 1. januar ― V Zlati dvorani dunajskega Musikvereina se bo danes odvil novoletni koncert Dunajskih filharmonikov. Letos jih vodi kanadski dirigent Yannick Nezet-Seguin, ki z Dunajskimi filharmoniki sodeluje od leta 2010. Program svetovno znanega koncerta, ki ga prenašajo v številnih državah po svetu, obsega pet krstnih izvedb, med njimi deli dveh skladateljic.

Arhiv arhivalije meseca leta 2026

Arhiv RS, 1. januar ― Spletno rubriko Arhivalija meseca pripravljamo od januarja 2011. Namenjena je popularizaciji arhiva in arhivskega gradiva. Predstavljamo tisto gradivo oziroma dokumente, ki so vizualno ali vsebinsko posebej zanimivi, na novo prevzeti v arhiv ali doslej spregledani, povezani z raznimi obletnicami, aktualnim dogajanjem v družbi in še mnogo več. V nadaljevanju najdete arhivalije meseca leta 2026.

Arhivalija meseca januarja 2026

Arhiv RS, 1. januar ― V rubriki Arhivalija meseca je na voljo arhivalija meseca januarja, ki je posvečena zgodbi nastanka domobranske vojašnice ob Roški in Poljanski cesti v Ljubljani. Zgrajena je bila na prelomu iz 19. v 20. stoletje in je kot vojaški objekt delovala vse do leta 1991, ko je bila njena namembnost spremenjena in od tedaj služi kot domovanje kulturne dediščine. Besedilo je pripravila Olga Pivk.
še novic