Ob 70-letnici smrti Bertolta Brechta cikel Čas za Brechta!

Ob 70-letnici smrti Bertolta Brechta cikel Čas za Brechta!

SiGledal, 14. januar ― Ob letošnji 70-letnici smrti Bertolta Brechta, enega najpomembnejših nemških dramatikov in reformatorjev gledališča 20. stoletja, bo potekal celoletni projekt, ki so ga naslovili Čas je za Brechta!. V Cankarjevem domu (CD) ga bo v četrtek odprla ljubljanska premiera predstave Življenje in časi Bertolta Brechta v režiji Matjaža Bergerja.

Vabilo: 25. obletnica Wikipedije

CTK, 14. januar ― V četrtek, 15. januarja, ob 17. uri v Konferenčni dvorani CTK (Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani, Trg republike 3) bodo slovenski Wikimedijci obeležili 25. obletnico proste spletne enciklopedije Wikipedije. Na dogodku bodo predstavili nekaj domačih aktivnosti preteklega leta in se povezali na uradno spletno proslavo ob jubileju, osnovna tema pa bo druženje in debata […]
Predstavitev knjige Je moje življenje gora

Predstavitev knjige Je moje življenje gora

Knjižnica Slovenska Bistrica, 14. januar ― V Knjižnici Josipa Vošnjaka smo v ponedeljek, 12. januarja 2026, gostili Natašo Privošnik in njeno dolgoletno prijateljico Marto Rojnik. Obiskovalcem sta spregovorili o življenjskih preizkušnjah, pogumu in prijateljstvu, ob tem pa predstavili tudi knjigo Je moje življenje gora, ki temelji na življenjski zgodbi Nataše Privošnik in jo je po njenem pripovedovanju zapisala pisateljica Irena Štusej. Knjiga razkriva izjemno življenjsko pot Nataše Privošnik, ki se je že ob rojstvu soočila s prirojeno nepravilnostjo ustnice in pozneje s številnimi hudimi zdravstvenimi preizkušnjami. Prestala je več operacij na srcu, tumorje na možganih, raka, možgansko kap in srčni infarkt, a kljub temu je ohranila voljo do življenja, pri čemer ji je bila največja opora hčerka Liza. Svojo zgodbo je delila tudi Marta Rojnik, ki jo je zaznamovala diagnoza raka na dojki. Spremenila je delo na kmetiji, prevzela vodenje družinske pivovarne, v oporo pa so ji bili družina, cvetje in njeni labradorki. Nataša in Marta sta po okrevanju našli moč v planinstvu. Od domačih gričev sta pot nadaljevali med InPlanince, kjer se planinstvo odpira tudi osebam z invalidnostjo. Natašin največji dosežek je vzpon na Triglav, na katerega je še posebej ponosna, saj je dokaz, da je mogoče kljub omejitvam doseči najvišje cilje. Poleg hoje v hribe se ukvarja tudi s paraplezanjem, prilagojenim plezanjem za invalide. Knjiga ima tudi dobrodelno noto, saj je izkupiček od prodaje namenjen dokončanju planinskega doma na Treh kraljih, ki bo prilagojen tudi osebam z gibalnimi ovirami. Osrednje sporočilo knjige je pomen pogovora o čustvih, vztrajnosti in upanja. Nataša Privošnik poudarja, da tudi v najtežjih trenutkih pride dan, ko bo bolje, ter opozarja na pomen razumevanja in sočutja do ljudi z nevidnimi stiskami. Nataša s svojo srčnostjo, pogumom in skrbjo za ranljive ostaja navdih ter vzor, da se tudi iz najtežjih preizkušenj lahko rodi nova moč. Tadeja Skrbinek

Oton Polak / Risbe, grafike, slike

UGM, 14. januar ― UGM je v letih 2024 in 2025 od vdove Marje Polak prejela obsežno donacijo približno 600 del na papirju Otona Polaka, ki vključuje risbe, akvarele in grafike iz obdobja 1939–1995, zdaj predstavljena tudi na študijski razstavi. Donirana dela prikazujejo Polaka kot virtuoznega risarja, ki je ustvarjal v različnih tehnikah, upodabljal pokrajine, vedute, figure in abstraktne cikle ter pogosto raziskoval kompozicijske in slikarske teme svojih del.
Anja Bajda: Skriti kotički Gašperjeve podstrehe

Anja Bajda: Skriti kotički Gašperjeve podstrehe

OUTSIDER, 14. januar ― V ostrešju Pollakove kajže, kjer ima osrednje razstavne prostore Tržiški muzej, je od jeseni preteklega leta urejen edinstven ambient, kjer se prepletajo sporočila izdelovanja modrotiskanega blaga in več tisočih predmetov, ki jih hrani Tržiški muzej. Ogledni muzejski depo poleg sušilnega ostrešja in posameznih vsebinsko zaokroženih kotičkov, ki jih je mogoče videti na Gašperjevi podstrehi, deluje […]

Javni poziv k sodelovanju: Trienale rokodelstva 2026

MAO, 14. januar ― Koroški pokrajinski muzej (KPM), Koroška galerija likovnih umetnosti (KGLU), Podjetniški center Slovenj Gradec (PCSG), Slovenski etnografski muzej (SEM) in Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) vabimo k udeležbi na javnem pozivu za sodelovanje na razstavi Trienale rokodelstva 2026, ki bo potekala od 18. junija 2026 do 30. avgusta 2026 v Slovenj Gradcu.   Namen poziva […]

Literarna rezidenca Hello World

Društvo slovenskih pisateljev, 14. januar ― Dear Slovene Writers’ Association At The Danish Centre for Writers and Translators at Hald Hovedgaard we are pleased to announce that the Call for Applications for our international residency programme is now OPEN: The Hello World Literary Residency The programme runs this summer from June 15 – August 10, 2026. During these eight weeks we invite four different writers to spend two consecutive weeks each at Hald Hovedgaard. Who can apply? Writers who, as sole author have had at least two books of prose or poetry published. The residency is free of charge and each writer will receive a grant of EUR 1.000,- to cover food and travel expenses. Deadline for application: 16th of March 2026 Apply here: General information about Hald Hovedgaard: Please share this opportunity with your network to make sure that writers from your country/region/organization do not miss this opportunity. Applicants will receive an answer in the beginning of April. Thomas Sætre Rafn

Juro Adlešič, odvetnik in župan ljubljanski

MNZS, 14. januar 7. maja 1884 je bil v Adlešičih rojen Juro Adlešič – zadnji, enajsti otrok v družini Ivana Adlešiča, po domače imenovan Tojagin Ive, ki je bil župan Adlešičev in lastnik enega izmed trdnejših gruntov v kraju. Po končani osnovni šoli v Adlešičih je Juro nadaljeval šolanje na ljubljanski klasični gimnaziji, kjer je leta 1904 maturiral. […]
Ne pusti, da se utopim

Ne pusti, da se utopim

Airbeletrina, 14. januar ― Diptih je knjiga dveh novel francoske novinarke, režiserke in pisateljice Colombe Schneck (1966). V prvi noveli, Mali buržujki, ki jo avtorica posveča svoji preminuli prijateljici Emmanuelle, spremljamo prijateljstvo dveh deklet iz visoke francoske družbe skozi leta, dokler ena od njiju neozdravljivo zboli in umre. V drugi, Milina kravla, pa opazujemo ljubezenski odnos med Colombe in Gabrielom, ki nimata prav nič skupnega, pa se vseeno usodno zapleteta, dokler tudi tu ne pride do razpada. Obe noveli imata torej skupen lok zbliževanja in oddaljevanja dveh ljudi, le da gre v prvi za prijateljici, v drugi pa za ljubimca – kar pa ne pomeni, da je ena manj čustveno uničujoča od druge. Schneck se namreč zaveda pomena in kompleksnosti prijateljskega odnosa, ki ga zaznamujejo vse mogoče reči, ne samo zunanji dogodki ali značajske lastnosti, temveč tudi pravila okolja, iz katerega prihajamo – zato tudi tako buržujsko povzpetniški naslov prve novele, v kateri ena izmed prijateljic prihaja iz visoke buržoazije, druga pa se tega boleče zaveda. Iz obeh novel bi lahko tudi sklepali o avtofikcijskosti pisanja, a to niti ni pomembno, saj gre za tematsko vseeno tako široke in univerzalne teme, da se zlahka znajdemo tudi brez posebnega znanja o avtorici. Obe noveli imata torej skupen lok zbliževanja in oddaljevanja dveh ljudi, le da gre v prvi za prijateljici, v drugi pa za ljubimca – kar pa ne pomeni, da je ena manj čustveno uničujoča od druge. Prva novela ostaja tista bolj pretresljiva, tudi bolj surova v smislu odraščajoče krutosti v povezavi z naivnostjo in pomanjkanjem izkušenj, zato bolj udari, druga pa je v tem smislu že bolj trezna, napisana z malo več distance. Sta si pa blizu po slogu, ki je prepoznaven, ne le zaradi pogostih kratkih stavkov, ampak tudi zaradi pedantnosti, pozornosti na detajle, kar naj bi se načeloma skoraj izključevalo, a v tem primeru deluje sveže, neobloženo, neobremenjeno (ravno nasprotno od njenih literarnih likov): »Hiša je iz rožnateg
V ankaranski občini odkrili pomembne arheološke najdbe

V ankaranski občini odkrili pomembne arheološke najdbe

Misli, 14. januar ― Ob Jadranski cesti v Občini Ankaran so nedavno odkrili zanimive rimske ostaline. Kot so za STA pojasnili na občini, so v arheoloških raziskavah, ki potekajo ob gradbenih posegih ob tej glavni ankaranski prometnici, med drugim našli rimske strešnike in ostanke zidu, ki nakazuje na prisotnost rimske vile.
še novic