SKUPINSKA RAZSTAVA: LIMINALNE VODE / LIMINAL WATERS ( izjava: Tjaša Pogačar )

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 18. oktober ― Umetniki / Artists: Andrej Škufca, Anežka Hošková, Lara Žagar, Natália Sýkorová, Penny Yiou Peng 彭憶歐, Ruta Putramentaite. V humanistiki in družboslovju so se v zadnjih desetletjih razvili spekulativni, posthumanistični in novomaterialistični pristopi ter oblike ekološkega mišljenja, ki kritično prevprašujejo podedovane predpostavke o človeški izjemnosti in ločenosti narave od družbe (in kulture), raziskujejo načine mišljenja onkraj človeka in z več-kot-človeškim ter se posvečajo materialnim, relacijskim, utelešenim in situiranim procesom, v katerih se svetovi nenehno proizvajajo. Ne gre le za iskanje boljših načinov razumevanja sodobne situacije, ko pospeševanje podnebnih preobrazb, nova znanstvena dognanja in tehnologije spodnašajo ustaljene kategorije in delitve, temveč tudi za ustvarjanje alternativnih konceptov, imaginarijev in občutij, ki bi omogočili drugačne načine mišljenja in (so)bivanja, drugačne svetove. Projekt Liminalne vode raziskuje, kako sodobna umetnost in kuratorstvo sodelujeta pri tem prizadevanju. Povezuje prakse umetnic in umetnika, ki ustvarjajo vizualna dela, performanse in veččutne instalacije, prepletajo tehnologijo, folkloro, magične prakse, spekulativno fikcijo, filozofske ideje in znanstvena dognanja, raziskujejo tesnobo, ki izhaja iz ekoloških in tehnoloških sprememb, ter predlagajo alternativne vizije, pripovedi in srečanja. Projekt je tudi kuratorski eksperiment, ki se sprašuje, kako razstavna praksa lahko spodbuja razvoj neobičajne misli, percepcij, občutij in odnosov, ter deluje kot kolektivna vaja v zamišljanju in prakticiranju drugačnih resničnosti v času ekološke negotovosti. Pri tem črpa iz metod eksperimentalnih iger vlog (role-playing games), grajenja fikcijskih svetov (worldbuildinga) in spekulativnega oblikovanja, ki so usmerjali kuratorski pristop, kolektivni proces razvoja razstave in njeno mediacijo, ki vključi tudi obiskovalce. V svoji bolj konvencionalni rabi izraz worldbuilding pomeni ustvarjanje konsistentnih, koherent

Sodobništvo na preizkušnji

Airbeletrina, 18. oktober ― Letos jeseni sem nastopila na literarnem festivalu v Mantovi v Italiji. Četudi sem že pred festivalom vedela, kdo vse bo nastopil, in bila navdušena nad izborom, sem se šele v Mantovi zavedala, da sem v istem času in na istem kraju z avtoricami in avtorji, ki jih berem in imam rada, kot so na primer Douglas Stuart, Emmanuel Carrère, Siri Hustvedt, Valerio Magrelli, Simon Armitage, Ruska Jorjoliani, Niccolò Ammaniti, Mathias Énard – le peščica tistih, ki sem jim lahko osebno prisluhnila z vstopnicami, ki smo jih nastopajoči prejeli brezplačno, v nasprotju z občinstvom, ki je za večino nastopov plačalo sedem ali osem evrov. Ne bom pozabila dostojanstvenega nastopa Gisele Pelicot in Gina Cecchettina, ki smo ju pričakali in pospremili z odra v kombi in na pot z aplavzom, ki se ni in ni končal. In to je res le peščica, ker mi čas ni dovolil, da bi prisluhnila še Lei Ypi, ki je seveda nisem zamudila v Cankarjevem domu v Ljubljani, ali Davidu Szalayu ali Mateiu Vișniecu, ki sem ga že srečala na festivalu v Romuniji, ali Pajtimu Statovciju, s katerim sva brala skupaj v Berlinu, ali Jani Karšaiovi, Amitavu Ghoshu, Natachi Appanah in mnogim drugim. Od prelepe Mantove skorajda nisem videla ničesar, le hitela sem od odra do odra in iskala svoj sedež, potem pa poslušala poglobljene, resne in tudi zabavne pogovore med moderatorji/moderatoricami in avtorji/avtoricami. In povsod, na vsakem odru festivala – bilo jih je več kot deset v mestu, ki šteje petdeset tisoč prebivalcev –, je bilo polno. Nisem mogla, da ne bi delila vtisa o občinstvu v cerkvi San Sebastiano, ki je prisluhnilo tudi predstavitvi moje knjige izbrane poezije v italijanščini. Med prozo in poezijo v Mantovi ni bilo nobene razlike v številu obiskovalcev, vsi so hodili na vse. Zavidala sem Mantovi, v srcu pa me je stiskalo zaradi Vilenice in Struge. Mladi, stari, Mantovčani, pa tudi Verončani, Bolonjčani, Milančani in ljudje iz drugih krajev Italije, pa tudi iz Nemčije in Avstrije, ljudje, ki si vsako leto vz

Karel Rustja nas je zapustil

Stare slike (Cerknica), 17. oktober ― Umrl je Karel Rustja, sodelavec skupine Stareslike. Kot raziskovalec železniške preteklosti je na portalu Stareslike objavil več prispevkov. Ti so bogati z gradivom in podatki ter osvetljujejo povezanost naših krajev z železnico. Tudi številni prispevki naših drugih avtorjev temeljijo na virih, ki jih je nesebično prispeval. Z objavami pa njegovo delo ni zaključeno. V našem […]

GOSTUJOČA ZALOŽBA | Literarni večer z Iztokom Osojnikom: Nenavadne zgodbe dona Jesusa Falcãa | 3. november

Društvo slovenskih pisateljev, 17. oktober ― Torek, 3. november 2026, ob 18. uri | Josipinina knjigarna Iztok Osojnik, pesnik, pisatelj in prevajalec, bo v torek, 3. novembra, ob 18. uri v Josipinini knjigarni Društva slovenskih pisateljev predstavil svojo knjigo Nenavadne zgodbe dona Jesusa Falcãa. Pogovor z avtorjem bo vodila Tatjana Jamnik. Knjiga Nenavadne zgodbe dona Jesusa Falcãa, ki je izšla pri KUD Police Dubove, prinaša osem kratkih zgodb, v katerih se prepletajo resničnost, domišljija, humor in ironija. Avtor se poigrava z različnimi načini pripovedovanja ter skozi nenavadne dogodke in medčloveške odnose raziskuje človeška čustva, ljubezen in meje med resničnim in izmišljenim. Dogodek organizira KUD Police Dubove v okviru programa Gostujoča založba, s katerim omogočamo založbam, ki v Ljubljani nimajo lastnega prostora za prodajo in promocijo knjig, trimesečno gostovanje. V tem času lahko predstavijo svoj knjižni program ter pripravijo literarne večere, predstavitve knjig in druge kulturne dogodke. Vljudno vabljeni. Vir fotografije | Video: Lirikonfestovih šestdeset (15/60) / Iztok Osojnik: Viktoria dance 1 / VČN 2018

GOSTUJOČA ZALOŽBA | Predstavitev romana Ana In v grobnicah sveta Olge Tokarczuk | 27. oktober

Društvo slovenskih pisateljev, 17. oktober ― Torek, 27. oktober 2026, ob 18. uri | Josipinina knjigarna V Josipinini knjigarni bomo v torek, 27. oktobra, spoznavali roman Ana In v grobnicah sveta poljske pisateljice in Nobelove nagrajenke za književnost Olge Tokarczuk. O delu se bosta pogovarjali Lara Unuk, prevajalka romana in avtorica spremene besede, in Jana Unuk, ki bo večer povezovala. “Pisateljica je za osnovo tega kratkega dela vzela sumerski mit v katerem mogočna vseoživljajoča sila personificirana v boginji Inani sestopi v podzemlje. Tam kraljuje njena sestra, gospodarica smrti. Dogajanje je postavila v futuristični urbani svet, ki človeška telesa z namenom večje delovne učinkovitosti spreminja v strašljive kreature, težnja za čimbolj racionalnim redom pa ustvarja kaos. Inani – Ana In je upornica, ki po soočenju z večnostjo Niča postane še močnejša, je protipol strogih patriarhalnih zakonov in prinaša človeštvu vrednote svobode in sočutja. Mitični motiv prehajanja obdobja življenja in rasti v zimski čas stagnacije je prepleten z grenko – humorno modifikacijo mita o stvarjenju človeštva. Nobelovka Olga Tokarczuk v osupljivo barviti čarovniji besed odpira bralcu prostor za njegove lastne interpretacije.” Dogodek organizira KUD Police Dubove v okviru programa Gostujoča založba, s katerim omogočamo založbam, ki v Ljubljani nimajo lastnega prostora za prodajo in promocijo knjig, trimesečno gostovanje. V tem času lahko predstavijo svoj knjižni program ter pripravijo literarne večere, predstavitve knjig in druge kulturne dogodke. Vljudno vabljeni. Vir fotografije Olge Tokarczuk | Text Publishing | Avtorstvo fotografije | Aukasz Giza
»dvomiš, če si morda ujet«

»dvomiš, če si morda ujet«

Odzven, 17. oktober ― Najnovejša plošča ljubljanskega dvojca balans ne prinaša nič pretresljivo novega, obenem pa je izraz zrelosti in samorefleksije, ki je prišla z leti obračanja istega vzorca in tudi s spremembo v življenju obeh protagonistov.

M KOT HRBTENICA

Airbeletrina, 17. oktober ― Oblečem si črtasto rdeče–belo majčko, ki jo nosim že deseto leto. Ena mojih ljubših je in lepo jo čuvam. Oblečem jo brez modrčka, ker vem, da se bom morala v gledališču na hitro strpat v kostum, korzetast bodi, v katerem nedrčka ne potrebujem. In tud drgač ga ne, za svoje male joškice, pogosto rečem. Oblečem majčko torej, vlečem jo čez prsni koš in začutim nekaj, čemur ne verjamem. Vsaj ne takoj. Tkanina na mojih bradavičkah proizvaja nežno draženje, skoraj bolečino. Pomislim: Ampak sej sem se samo poljubljala, noben me ni grizljal po nipljih zadnje dni. Z rokama sežem pod črtasto tkanino in preverjam občutek dotikanja po prsih. Ja, občutljive so in polnejše. Ne upam si pomislit, da gre za to, na kar si ne upam več pomislit.  ***   Za anoreksijo sem zbolela še kot najstnica, pri petnajstih, preden sem dobila prvo menstruacijo. To pomeni, da sem kar nekaj let živela s primarno amenorejo.   SLOVARČEK amenoreja: izostanek menstruacije. primarna: ko do petnajstega leta starosti menstruacije še ni sekundarna: ko že redna menstruacija izgine za vsaj tri do štiri zaporedne mesece in več KONEC SLOVARČKA   Amenoreja pa pomeni tudi škodo za kosti. Sploh med najstništvom. Zaradi kroničnega manka estrogena se lahko pojavi osteoporoza.   Moja takratna ginekologinja je torej, ko sem bila njena adolescentna pacientka z anoreksijo in amenorejo, predlagala zdravljenje s kontracepcijo, s tabletkami, ki bi mi zagotovile dovoljšen vnos hormonov v telo in sprožile menstruacijo. Kar je bila z današnje perspektive zgolj dobra, če ne že kar odlična, potuha mojim mehanizmom stradanja, kajti v resnici sem potrebovala hrano in psihoterapevtsko zdravljenje.   Kot najstnica dolgo nisem vedela, da krvavitev ob tabletkah sploh ni prava menstruacija in da te tabletke povzročajo cel kup stranskih zdravstvenih učinkov in problemov, med drugim v določenih primerih celo osteoporozo, in da s tem, ko dovajam umetno sintetizirane hormone, telo še bolj zaspi v proizvodnji
Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Misli, 17. oktober ― Založba UMco je svojo ponudbo knjig obogatila z monografijo Klic siren Chrisa Hayesa, založba Miš pa je izdala otroško slikanico Luka in želvica Hitra Vinka Möderndorferja. Krščanska kulturna zveza Celovec in Kulturno umetniško društvo Jožeta Paplerja Besnica sta izdali monografijo, posvečeno skladatelju in zborovodji Matevžu Fabijanu.
še novic