Airbeletrina,
21. december 2012
― Po internetu je v zadnjem mesecu zaokrožil vic, ki pravi, da Žižek, kadar se ne more natančno spomniti, o čem je že govoril, napiše knjigo in upa, da se bo na koncu razodelo samo od sebe. Četudi je pretirana, ta šala napeljuje na nekaj, kar med branjem Živeti v času konca dejansko izkušamo. Žižek je pameten, duhovit in predvsem velik karizmatik, vendar bralcu zlahka da občutek, da je po nevednosti povabil na kavo nekoga, ki neprestano govori o sebi in se sprašuje, kje je že ostal. Živeti v času konca je tekstualna poplava, v kateri je na vsako lucidno misel izrečenih še deset nedodelanih razmislekov, par citatov, na koncu pa vas, kot presenečenje v kinderjajčku, čaka Stalin.
