Čas za slovenščino, 25. marec 2013 ― Nedavno objavljen Delov članek nam je razložil, kako se čim hitreje naučiti tujih jezikov. Kot navdušena jezikoslovka sem ga brala z zanosom in sem iskala nove nasvete. Že dolgo študiram tuje jezike, to je francoščino od enajstega leta starosti, španščino od petnajstega, ruščino od osemnajstega in slovenščino, moj najnovejši projekt, od enaindvajsetega leta starosti. Morda bi kdo rekel, da če še nisem našla svojega najučinkovitejšega načina učenja, je mogoče zdaj malo prepozno. Ampak so bili tisti nasveti v članku rezultati neke pomembne nemške raziskave in zaradi tega sem mislila, da bi morala biti zelo pozorna nanj. Brala sem naprej.  Stavek, ki me je pritegnil in ki mi je dal idejo za tole besedilo je bil naslednji: »Kdor se želi hitro in uspešno naučiti tujega jezika, mora učno snov navezovati na svoj vsakdan in na znanje, ki ga že ima.« Razmišljala sem o tem, da ko sem začela študirati slovenščino, sploh nisem imela prejšnjega znanja. Nisem imela nobene povezave z njo.  To, da moramo imeti konkreten razlog za učenje jezika, se me zdi precej običajna misel, ker me ljudje pogosto vprašajo: »Zakaj slovenščina?« ali »Imaš slovensko družino?«. Domnevajo, da obstaja naprej ugotovljen razlog, zakaj jo študiram. Priznam, da je zaradi podiplomske diplome na Univerzi v Nottinghamu slovenščina postala del mojega vsakdanjega življenja in sem zato učno snov navezovala na svoj vsakdan. Ampak vseeno, slovenščino sem začela študirati brez vsake povezave ali navezave nanjo.  Zaradi tega bi tudi zagovarjala to, da se je možno uspešno naučiti tuji jezik brez konkretnega razloga, brez konkretnega »zakaj«, in sicer da je možno ustvariti sam svojo povezavo z njim. Kadar premišljujem o tem, kako sem sama ustvarjala povezave s slovenščino, se mi zdijo posebno pomembne tri stvari:  Ljudje Brez dvoma so ljudje igrali najbolj pomembno vlogo pri mojem učenju slovenščine. Ko sem prvič prišla v Ljubljano januarja 2011, je bilo zelo mrzlo in megl