16. motovunski filmski festival
Radio Študent,
4. avgust 2013
― Motovunski filmski festival na trenutke daje občutek, da bi znal preživeti tudi brez filma. Kot da bi se zavedal, da je umetnost sicer blizu nečemu, kar je nujno za človekovo zmožnost samorefleksije lastnih bebavosti, a da v času, ki ga ne preživlja pred platnom, vendarle potrebuje stik z drugimi človeškimi bitji. Z drugimi, lepše zvenečimi besedami, poleg filma Motovun neguje tudi socializacijski moment. Ta se dogaja v kempu, ki najbolj miren čas doživlja šele okoli poldneva, ko sonce vztrajno cuza življenjski sok iz dehidriranih filmoljubov in jih poganja v iskanje stalno menjajoče se sence. Preden pa sploh nastopi dan, Motovun ostane center družabnosti do jutranjih ur, ko varnostniki skipajo ljudi iz centra mesta na vrhu hriba in tako lokalcem prihranijo prebujanje v nov dan ob poslušanju jutranjega klicanja jelenov tistih manj trpežnih gostov. V tem vzdušju se morda splača pogledati na film bolj naivno, zunaj znakovnih sistemov, teorij in brez predsodka, da je mešanica identifikaci