Radio Študent,
22. april 2014
― Klub Cankarjevega doma,
22. 4. 2014 Ravno deset let mineva, odkar se je pri nas ustavil trio Supersilent. Tedaj so sveže izdali svoj najboljši plošček, naslovljen 6 ter nekje omenjen kar kot »Bitches Brew za 21. stoletje«. Od tistega nastopa dalje je za vašega avtorja obstajal le en Arve Henriksen, šamanski lik, ki v zamolkli prihodnosti z zamaknjeno intenzivnostjo igra hropečo, a udušeno trobento ali pa z grlenim petjem kliče neke severnjaške bogove. Impozantni spomini, ni kaj, in roko na srce se je bilo težko sprijazniti s tem, da Supersilent razen nekaj dostojnih približkov tej plošči niso ustvarili nič novega in da je prepevajoči Arve izostal iz vseh naslednjih plošč tega kolektiva. Tudi njegova sledeča solistična oz. bolj ali manj solistična dela - taki mali, krhki biseri – se niso približala obetom in potencialom tedanjega koncerta. Ad acta ljubezensko razmerje z neko glasbo, torej. Napoved nastopa v Klubu Cankarjevega doma je bila torej, hočeš nočeš, po svoje napoved še ene