Radio Študent,
2. oktober 2014
―
Unit, 2014
V zgodovini popularne glasbe ni nič nenavadnega, če se glasbenik večkrat vrača k svojim starejšim skladbam in jih obdela ali, bolje rečeno, predela v duhu svojega trenutnega čutenja. Tako je tudi istrska pevka Tamara Obrovac nekatere svoje skladbe večkrat predelala in jim, odvisno od tega, s kakšno zasedbo je tisti hip igrala, vsakič znova dodala kakšno zvočno ali aranžmajsko posebnost. Na svoji letos objavljeni plošči »Ulika Revival« pa je v težnji starim skladbam nadeti nov zvok šla korak dlje, saj je znova zbrala kvartet, s katerim je leta 1998 posnela album Ulika in ga, z izjemo dveh skladb, v celoti znova posnela.
Razlogov za takšno početje je bilo več, med pomembnejšimi je gotovo ta, da se je kvartet, ki ga ob Tamari sestavljajo pianist Matija Dedić in Tamarina zvesta ritem sekcija Žiga Golob na kontrabasu ter Krunoslav Levačić za bobni, znova srečal leta 2011 na koncertu v istrskem Grožnjanu, kjer so člani ugotovili, da so stare skladbe interpretirali drugače, s svežim ustvarjalnim zagonom. Nemara je k novemu pristopu do starega gradiva svoje prispevala tudi koncertna kilometrina, ki jo imajo člani kvarteta za seboj, ter v primeru omenjene ritem sekcije in Tamare, ki skupaj igrajo skoraj 20 let, tudi zvočna empatija, ki si jo ta trojica gotovo deli.
Čeprav je ta album drugi v Tamarini diskografiji, sama zanj meni, da je prav na njem prvič predstavila svoje samosvoje videnje zlitja jazza in prvin istrske ljudske glasbe, kar je bil razlog več za ponovno snidenje z dobro znanimi pesmimi. Le-te zares zaživijo novo življenje, saj je v igranju kvarteta čutiti dozorelo veščino, ki so jo z leti osvojili, in predanost, ki jih ni nikoli zapustila. Muzičisti si vzamejo čas, da skladbo odenejo v pravšnje barve, jo zaženejo v pravo prestavo, preden se v navidez krhko sestavljeno, a zelo zračno in prostorno zvočno sliko naseli Tamarin glas.
Njen vokal se gibko giblje med idiomi istrskega ljudskega petja in jazzovskih fraziranj, ne da bi se
