Radio Študent, 14. november 2014 ― ob 9.05 Podatki iz obtožnic proti danskemu naftnemu gigantu Shell, ki jih je objavil Amnesty international, kažejo, da so se vodilni leta 2008 zavedali tveganja, pri črpanju nafte v Nigeriji, a pomanjkljivosti na naftovodu niso odpravili. Ko je dejansko prišlo do izliva nafte, so še lagali o velikosti izlitja. Skupnost okraja Bodo je takrat izgubila pridelovalno zemljo, uničen pa je bil tudi velik habitat mangrov. V Shellu, ki je v lanskem letu obrnil okroglih 450 milijard dolarjev, krivdo valijo na militantne domačine. "Združeno kraljestvo bo kmalu dobilo svoj protiteroristični zakon.", je napovedal njihov premier David Cameron na zasedanju držav G20 v Avstraliji. Predvideni ukrepi bodo vključevali odvzem potnih listov na letališčih s strani carinikov in obmejne policije, če ugotovijo, da obstaja verjetnost, da imajo osumljenci teroristični potencial. Potne liste bi v Britaniji preklicovali tudi širše, ob primerih suma radikalnega islamizma. Avstralska vlada načrtuje podobne ukrepe, saj so potne liste že preklicali sedemdesetim osumljencem radikalnega islamizma. Iz Amerike pa je prišla novica, da bodo bančnim uslužbencem vpletenim v goljufijo s prirejanjem vrednosti valut evra, dolarja in švicarskega franka sodili kot mladoletnim prestopnikom. Njihove zaposlovalke, JP Morgan Chase, Citigroup, Bank of America, Royal Bank of Scotland, HSBC, in UBS, pa bodo zaradi afere morale plačati več kot štiri miljard dolarjev kazni. Pravniki so iz rokava potegnili sto let staro prakso odloženega pregona, ki naj bi služila temu, da se mladi prestopniki lažje in hitreje vključijo nazaj v družbo. Upajmo, da bo bančnikom uspelo.   ob 10.05 V novi znanstveni medredakciji radia študent smo že poročali o pristanku raziskovalnega modula Evropske vesoljske agencije na kometu 67P. Ker gre za nov dosežek pri poletih v vesolje, si je tokratno ime tedna prislužila ekipa misije Rosetta. Manager misije je astrofizik Fred Jansen, projektni znanstvenik pa Matt Taylor. O

Radio Študent, 14. november 2014 ― ob 9.05 Podatki iz obtožnic proti danskemu naftnemu gigantu Shell, ki jih je objavil Amnesty international, kažejo, da so se vodilni leta 2008 zavedali tveganja, pri črpanju nafte v Nigeriji, a pomanjkljivosti na naftovodu niso odpravili. Ko je dejansko prišlo do izliva nafte, so še lagali o velikosti izlitja. Skupnost okraja Bodo je takrat izgubila pridelovalno zemljo, uničen pa je bil tudi velik habitat mangrov. V Shellu, ki je v lanskem letu obrnil okroglih 450 milijard dolarjev, krivdo valijo na militantne domačine. "Združeno kraljestvo bo kmalu dobilo svoj protiteroristični zakon.", je napovedal njihov premier David Cameron na zasedanju držav G20 v Avstraliji. Predvideni ukrepi bodo vključevali odvzem potnih listov na letališčih s strani carinikov in obmejne policije, če ugotovijo, da obstaja verjetnost, da imajo osumljenci teroristični potencial. Potne liste bi v Britaniji preklicovali tudi širše, ob primerih suma radikalnega islamizma. Avstralska vlada načrtuje podobne ukrepe, saj so potne liste že preklicali sedemdesetim osumljencem radikalnega islamizma. Iz Amerike pa je prišla novica, da bodo bančnim uslužbencem vpletenim v goljufijo s prirejanjem vrednosti valut evra, dolarja in švicarskega franka sodili kot mladoletnim prestopnikom. Njihove zaposlovalke, JP Morgan Chase, Citigroup, Bank of America, Royal Bank of Scotland, HSBC, in UBS, pa bodo zaradi afere morale plačati več kot štiri miljard dolarjev kazni. Pravniki so iz rokava potegnili sto let staro prakso odloženega pregona, ki naj bi služila temu, da se mladi prestopniki lažje in hitreje vključijo nazaj v družbo. Upajmo, da bo bančnikom uspelo.   ob 10.05 V novi znanstveni medredakciji radia študent smo že poročali o pristanku raziskovalnega modula Evropske vesoljske agencije na kometu 67P. Ker gre za nov dosežek pri poletih v vesolje, si je tokratno ime tedna prislužila ekipa misije Rosetta. Manager misije je astrofizik Fred Jansen, projektni znanstvenik pa Matt Taylor. O

Radio Študent, 14. november 2014 ― Poslanci evropskega parlamenta so s 535 glasovi proti 94 ratificirali dogovor med Evropsko unijo in Moldavijo. Ta potrjuje vključitev Moldavije, ki meji na Romunijo in Ukrajino, v prostotrgovinsko območje EU. Dogovor vključuje celotno Moldavijo, torej ozemlje vključno z avtonomnima regijama. Znotraj Moldavije obstajata dve tovrstni regiji, in sicer Transnistrska oziroma Pridnestrska republika na vzhodni meji, katero že od leta 1992 varuje ruska vojska, in pa Gagavzija na jugu. V mednarodni skupnosti sta obe videni kot del Moldavije, obe pa sta prav tako že izrazili možnost odcepitve od Moldavije oziroma osamosvojitve v prihodnosti. Dejstvo ostaja, da je večina prebivalstva Moldavije, podobno kot v primeru Ukrajine, sicer nagnjenih k bolj tesnemu povezovanju z Evropsko unijo. O razlogih, zakaj je temu tako, smo govorili z Andrejem Stoparjem, dolgoletnim dopisnikom iz Moskve. Izjava Prebivalstvo Moldavije je tako vse prej kot združeno v željah po približevanju Evropski uniji, ki sporazume utemeljuje na, citiramo: “geografskih, zgodovinskih, in kulturnih vezeh”. Z zgodovinarjem Božom Repetom smo govorili o tem, če je ob realnosti razdeljenega prebivalstva, sploh mogoče govoriti o enotnih kulturnih in zgodovinskih vezeh. Izjava Grožnje po tem, da se bo ena ali druga avtonomna regija odcepila, se v veliki meri nanašajo na odnose Moldavije z Rusijo. Kadarkoli moldavijska vlada nakaže željo po večjem povezovanju z EU, se temu uprejo oblasti v omenjenih regijah, in podobno se je zgodilo tudi tokrat. V procesu oblikovanja in sprejemanja dogovora z EU se je oglasil predsednik Gagavzije, Mihail Formuzal. Čeprav pravi, da si Gagavzija želi ostati znotraj meja Moldavije, je zatrdil, da se bo v primeru, da ta sprejme dogovor z EU, regija osamosvojila. Tudi Jevgenij Ševčuk, predsednik samooklicane Pridnestrske republike, je opozoril, da se bodo v primeru približevanja Moldavije Evropski uniji, sami še bolj naslonili na Rusijo. Celotna Moldavija je sicer izjemno