ALT TAKE

ALT TAKE

Radio Študent, 23. november 2014 ― What we call "understanding a sentence" has, in many cases, a much greater similarity to understanding a musical theme than we might be inclined to think. But I don't mean that understanding a musical theme is more like the picture which one tends to make oneself of understanding a sentence; but rather that this picture is wrong, and that understanding a sentence is much more like what really happens when we understand a tune than at first sight appears. For understanding a sentence, we say, points to a reality outside the sentence. Whereas one might say "Understanding a sentence means getting hold of its content; and the content of the sentence is in the sentence."   [1] Michael Pisaro / Joe Panzner / Greg Stuart - White Metal 2  [2] Pouya Ehsaei - There #6,7  [3] Mathias Delplanque - Part 4 
Ko so vse poti že vnaprej usojene ...

Ko so vse poti že vnaprej usojene ...

Airbeletrina, 23. november 2014 ― Režiser mavretansko-malijskega porekla je pred leti, ko je na Kinu Otok v Izoli predstavljal svoj film Bamako, priznal, da si je najprej želel postati pisatelj. Čeprav ga je kot dečka privlačil namizni tenis, je pogosto zahajal v ruski kulturni center v Nouakchottu in tam prebiral ruske klasike – Turgenjeva, Gorkega, Dostojevskega. Do trenutka, ko je stopil v filmski svet in se na filmskem inštitutu v Moskvi sedme umetnosti učil od Tarkovskega, Viscontija, Fassbinderja, Bergmana, Cassavettesa, je preteklo precej vode.
Ponedeljkove napovedi

Ponedeljkove napovedi

Radio Študent, 23. november 2014 ― novice James Blake je v intervjuju za Miami New Times razodel, da naj bi njegov novi album izšel v roku približno petih mesecev. Album naj bi bil trenutno končan nekje v 70 odstotkih, James pa se s Kanyem Westom dogovarja o možnosti njegovega gostovanja na albumu.  Lanskega junija sta v studiu Death by Audio svoje bobne nažigala Greg Saunier iz Deerhoof ter Brian Chippendale iz Lightning Bolt in to svojo bobnarsko seanso tudi posnela. 15. decembra bo album preko založb Famous Class in Death By Audio ugledal luč sveta v omejeni LP izdaji, na obeh njenih straneh pa se bodo znašle bobnarske improvizacije. Zadnja leta eden najvidnejših mladih raperjev, newyorški mulček Joey Bada$$, je končno določil datum izida svojega prvenca. Plošča B4.DA.$$ bo izšla 20. januarja prihodnjega leta, torej točno na dan, ko bo poba praznoval svoj 20. rojstni dan. Založili ga bosta založbi Cinematic Music Group ter njegova Pro Era, na svetovnem spletu pa si že lahko ogledate napovednik za prihajajočo ploščo. 10. marca prihodnje leto bomo očitno priče izidu prvega solističnega albuma Willa Butlerja iz zasedbe Arcade Fire. Njegov prvenec bo slišal na ime Privacy, izdala pa ga bo založba Merge. Klemen Klemen se je dokončno odločil, da bo njegov novi dolgometražec izšel v prvi polovici leta 2015. Nov, dolgo nastajajoči projekt bo postregel z več kot 70 minutami nove glasbe, ki jo s polno paro kleplje skupaj s producentom bMd-jem v njegovem studiu. Klemen pa med svojim koncertnim udejstvovanjem, v sklop katerega sodi tudi decembrski nastop v ljubljanski Cvetličarni in kratko gostovanje pri zasedbi Dubzilla na našem petkovem benefitu, najde čas, da posname še kak komad. Tako se je malce podružil z domačim trobilcem Domnom Gracejem, ki je poskrbel za glasbo, in s svojim didžejem SSF-om, zadolženim za scratche, ter mimobežno posnel kompozicijo, ki je na prihajajočem albumu ne bomo našli. Gre za nadaljevanje serialke FBS, ki tokrat nosi naslov Prašiči na prašiče. ponočevanje
Birdman

Birdman

MMC Gledamo, 23. november 2014 ― Alejandro Gonzáles Iñárritu, temačni vizionar distopičnih zgodb o smrti, trpljenju in ljubezni, je približno zadnji režiser, ki bi mu človek pripisal, da se bo lotil zafrkantske črne komedije, ki . . .

FILOFEST 2014 tudi v Kinodvoru

Kinodvor, 23. november 2014 ― Filofest je prvi mednarodni festival študentskega filma v Sloveniji, ki od leta 2006 slovenski publiki prinaša pester nabor filmov najboljših svetovnih filmskih šol kot tudi domače študentske produkcije. Festival tokrat prvič gostuje v Kinodvoru, kjer bo v torek, 25. novembra ob 19. uri predvajan drugi sklop tekmovalnega programa. Brezplačne vstopnice lahko prevzamete na dan projekcije od 18. ure dalje pri blagajni Kinodvora.
Študentski DEMOS

Študentski DEMOS

Radio Študent, 23. november 2014 ― Vlada Študentske enotnosti V petek je potekala prva seja študentskega zbora, vsaj v teoriji, najpomembnejšega organa ŠOU. Na prvi seji je bil dnevni red jasen: izvolitev novega predsedstva in predstavnika ŠOU v Ljubljani v krovni organizaciji ŠOS. Predsedstvo ŠOU je sicer nekakšna vlada Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Njegove glavne naloge so med drugim priprava ter izvedba finančnih načrtov, ustanavljanje oz. ukinjanje zavodov stalnih dejavnosti, upravljanje z akti ŠOU v Ljubljani itn. Izmed 45 poslancev študentskega zbora jih je bilo na seji prisotnih 41. Predsedstvo je bilo izvoljeno z veliko večino kar 40 poslancev, proti je bil zgolj eden. Tokratno predsedstvo je bilo izvoljeno z nadpovprečnim številom glasov. Za ilustracijo: prejšnje predsedstvo je bilo med poslanci študentskega zbora izvoljeno s 30 glasovi za in 10 proti. Med kandidati za resorna mesta je bilo mogoče opaziti pester nabor študentskih politikov, ki so prihajali tako iz vrst političnih skupin nekdanjega predsedstva kot nekdanje opozicije. Z enotnostjo študentov je bil vidno zadovoljen tudi direktor ŠOU v Ljubljani Andrej Klasinc, ki je s sledečimi besedami čestital novemu predsedstvu: Izjava dostopna v prispevku Stari-novi predsednik ŠOU v Ljubljani bo tako postal oziroma ostal Rok Likovič. 6 resornih ministrskih mest ŠOU v Ljubljani je zasedlo naslednjih šest kandidatov: Klemen Mesarec in Matej Lebreht iz vrst Modro za študente, Rok Petrič, Juš Dobnikar ter Tim Robič iz vrst Povezanih in Ana Belčič iz Zagona. Omenimo, da so nekateri izmed naštetih v prejšnjih dveh letih ždeli v opoziciji in, vsaj deklarativno, nasprotovali predsedstvu, ki mu je takisto predsedoval Rok Likovič. Prav zaradi tega je tokratna tvorba koalicije študentske enotnosti, vsaj na prvi pogled, presenetljiva. Vendar je imelo tokratno predsedstvo za razliko od prejšnjih let tokrat pri formiranju svojih vrst v rokah bolj mamljive obljube ter argumente za prepričevanje morebiti neodločenih. K
ART-AREA 242

ART-AREA 242

Radio Študent, 23. november 2014 ― FOTOGRAFIJA KOT DOKUMENT Dokumentarna fotografija je ena od večnih žanrov fotografije, ki se je kot samostojna zvrst fotografije izoblikovala praktično z njenim zasnovanjem. Kar ni naključje, saj je ravno dokumentarna fotografija v svojih  začetkih pravzaprav v marsičem utelešala željo in idejo, ki je do zasnovanja fotografije sploh pripeljala. To je seveda želja po direktni, natančni, realistični odslikavi sveta, ki prežema zgodovino podob vsaj od grške mimetične umetnosti. Zaradi načina zapisa in fotomehaničnega prenosa vidnega na dvodimenzionalni materialni nosilec – emulzijo, v kateri so za svetlobo občutljive srebrove soli, pri čemer je podoba analogna, to je podobna, sorodna objektu, ki ga prikazuje, se je dolgo utemeljevalo indeksikalno naravo fotografije, na podlagi česar se je osnoval stoletje in pol trajajoč materialni »temelj« fotografije. To, kar je Roland Barthes kasneje poimenoval »emanacija referenta«, Susan Sontag pa »sled realnost«, pa je bolj kot zaradi same tehnične specifike zajetja fotografske podobe pomembno zato, ker se navezuje na koncept dojemanja realnosti oz. resnice. Čeprav je bila vera v fotografijo kot verodostojno odslikavo/reprezentacijo sveta tam zunaj že v najzgodnejšem obdobju fotografije postavljena pod vprašaj, svoje veljave vsaj v posameznih žanrih, npr. v fotožurnalizmu, do danes (še) ni popolnoma izgubila. Dokumentarna fotografija se je kmalu razcepila na različne podzvrsti, od vojne, novinarske in reportažne fotografije ter socialno angažirane in popotne fotografije v 19. in začetku 20. stoletja, vernakularne, ulične in snapshot fotografije iz sredine 20. stoletja do različnih hibridnih spajanj in prehajanj med žanri in zvrstmi v sodobni avtorski in umetniški fotografiji.   Med velikimi fotografskimi imeni iz različnih obdobij, ki se jih uvršča v polje dokumentarne fotografije, med drugimi zasledimo Roberta Capo, Walkerja Evansa, Dorotheo Lange, Henrija Cartier-Bressona, Roberta Franka, Josefa Koudelko, Se
Umetnost zgodovine- Skozi telo

Umetnost zgodovine- Skozi telo

Radio Študent, 23. november 2014 ― Mesec november je s pregledno razstavo Tadeja Pogačarja v Moderni galeriji že tako in tako v znamenju P.A.R.A.S.I.T.E muzeja za sodobno umetnost. Zato bomo tudi objekt meseca posvetili razstavi z naslovom Umetnost zgodovine - Skozi telo, ki se je zgodila maja 1994 v muzeju, ki danes sliši na ime Muzej za novejšo zgodovino Slovenije. Objekt bomo tako posvetili razmisleku o tej instituciji, ki ima to nesrečno poslanstvo, da iz predmetov preteklega stoletja ustvarja zgodbo, imenovano Slovenci v 20. stoletju. Razmislek bo potekal skozi analizo razstave, ki jo je v najbolj kočljivem obdobju muzeja ustvaril Tadej Pogačar. Kočljivega zato, ker je bila postavljena na ogled ravno v obdobju renovacije Muzeja ljudske revolucije Slovenije v Muzej novejše zgodovine. V vakuumu, torej v tem vmesnem zatišju med zgodbo ljudske revolucije Slovenije in bodoče zgodbe Slovencev v dvajsetem stoletju, je nastala razstava, katere zgodba je pravzaprav sama konstrukcija zgodb. Ampak sedaj že prehitevamo. P.A.R.A.S.I.T.E muzej za sodobno umetnost je pravzaprav parainstitucija brez lastnih prostorov, kot pove že ime samo, se za svoje udejstvovanje prisesa na telo, se pravi na infrastrukturo gostitelja in preko ter skozi njega utemeljuje svoje muzejsko poslanstvo. Kaj je to poslanstvo, je kot Pogačar večkrat poudarja, težko definirati, saj ne gre toliko za fiksni koncept ali idejo, ampak bolj za neko osnovno držo. Parazitska institucija se pač venomer na novo vzpostavlja z vsakokratnim gostiteljem in preko in skozi gostitelja nastane nekaj tretjega. Nek tretji prostor, ki tvori celoto, večjo od vsote svojih delov. Tokrat ne bomo toliko razpravljali o tej metodi, poimenovani novi parazitizem. Navsezadnje je bila tej temi na Radiu študent nedavno posvečena oddaja Art-area, prav tako si je moč ogledati aktualno razstavo v Moderni galeriji, ki je pravzaprav bolj ali manj pregledna razstava preteklih projektov P.A.R.A.S.I.T.E muzeja za sodobno umetnost. Na pregledni razstav

Od Finžgarja do Dostojevskega

Pogledi, 23. november 2014 ― Pred kratkim je izšla stripovska klasika F. M. Dostojevskega Ponižani in razžaljeni izpod peresa in tuša Matjaža Bertonclja, slabih petinsedemdeset let prej pa je v Slovencu Rus Sergej Solovjev narisal prvi strip po knjižni predlogi pri nas, Pod svobodnim soncem F. S. Finžgarja. 
še novic