Slovenska ulica 53 – marionetna delavnica študentov 1996

Slovenska ulica 53 – marionetna delavnica študentov 1996

g - zin, 28. december 2015 ―   besedilo – Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Etiam aliquam risus ante, non mattis massa tempor venenatis. Nulla mollis facilisis finibus. Curabitur tempor turpis condimentum ultricies laoreet. In efficitur ante sed tellus dapibus, vel pharetra odio eleifend. Aenean eleifend mattis finibus. Nullam sit amet rutrum ante, vitae accumsan sapien. Donec ornare faucibus congue. Proin ut felis accumsan, fringilla dolor at, vehicula magna. – besedilo   besedilo – Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Etiam aliquam risus ante, non mattis massa tempor venenatis. Nulla mollis facilisis finibus. Curabitur tempor turpis condimentum ultricies laoreet. In efficitur ante sed tellus dapibus, vel pharetra odio eleifend. Aenean eleifend mattis finibus. Nullam sit amet rutrum ante, vitae accumsan sapien. Donec ornare faucibus congue. Proin ut felis accumsan, fringilla dolor at, vehicula magna. – besedilo besedilo – Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Etiam aliquam risus ante, non mattis massa tempor venenatis. Nulla mollis facilisis finibus. Curabitur tempor turpis condimentum ultricies laoreet. In efficitur ante sed tellus dapibus, vel pharetra odio eleifend. Aenean eleifend mattis finibus. Nullam sit amet rutrum ante, vitae accumsan sapien. Donec ornare faucibus congue. Proin ut felis accumsan, fringilla dolor at, vehicula magna. – besedilo besedilo – Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Etiam aliquam risus ante, non mattis massa tempor venenatis. Nulla mollis facilisis finibus. Curabitur tempor turpis condimentum ultricies laoreet. In efficitur ante sed tellus dapibus, vel pharetra odio eleifend. Aenean eleifend mattis finibus. Nullam sit amet rutrum ante, vitae accumsan sapien. Donec ornare faucibus congue. Proin ut felis accumsan, fringilla dolor at, vehicula magna. – besedilo
Slovenska 53 ali koristnost nekoristnega

Slovenska 53 ali koristnost nekoristnega

g - zin, 28. december 2015 ―   Slovenska 53 ali koristnost nekoristnega – rojstni kraj mnogih lutkovno-plesnih predstav Kinetikona in ustvarjalne likovne metode izdelovanja marionet pri kateri so mi pomagale študentke in študenti specialne pedagogike PF. Nekaj historiata: Na naslovu Slovenska 53 je stala dolga razpadajoča enonadstropnica na dvorišču med K4 in Mediatovo hišo. V Mediatovi hiši, sedaj Slovenski 50 in 52, sta živela moj dedek in babica s svojo številno grafenauersko družino (s teto in trinajstimi otroki, med katerimi je bila tudi moja mama Marija). V stavbi Slovenske 53 so bili nekoč hlevi za poštne konje in kočije na poti iz Dunaja v Trst. Ko ni bilo več kočij in konj, so v bivši konjušnici začeli telovaditi Sokoli, predhodniki telovadnega društva Partizan in z njimi so se prekopicevali tudi mali Grafiči. Po vojni je delal v njenih prostorih knjigovez gospod Vetrih, prijazen mož, ki je otrokom »talal« kamnite kroglice, s katerimi je gladil papir. Od njega je prostore prevzelo podjetje Jugoreklam in po osamosvojitvi smo prišli na vrsto mi, KUD Kinetikon. Kje pa je danes ta hiša? Nikjer, ker je ni več. Podrli so jo 1998. leta in tam je še danes »vse pomorjeno, vse pokošeno, samo robidovje, ki v luft, ki v luft štrli…«. Kako smo se vselili:   Leta 1992 sem se začela ukvarjati z marionetami. Ustanovila sem Študentsko marionetno šolo v okviru organizacije ŠOU. Vaje giba, pod vodstvom Marije, smo imeli v dvorani K4, kjer smo si kljuko podajali s plesalci Ksenje Hribar in gledališčniki psihodrame Janeza Vajevca. Lutke smo izdelovali pod mojim vodstvom v sosednji garderobi. Bili smo mladi, radovedni in ustvarjalni, da nas je kar samo nosilo po lutkovnih poteh. Leta 1995 so dvorano v K4 zaprli in jo spremenili v pisarne. Kam pa zdaj? Marija se je spomnila sokolske telovadnice svoje mladosti, Slovenske 53, kjer je noč in dan gorela luč. Pisala je nadškofu g. Šuštarju, če bi nam dovolil delati v njej in g. Šuštar nam je dovolil. Ko so nam dvorano odprli, smo ostrmeli: imela je oboke, kamnite
Slavoj Žižek o ideji Božička

Slavoj Žižek o ideji Božička

Dnevnik, 28. december 2015 ― Slavoj Žižek v spodnjem posnetku razlaga, kako ideologija deluje skozi sistem »verovanja prek drugih«. Za primer poda idejo Božička, za katerega se starši pretvarjajo, da zaradi otrok verjamejo vanj, otroci pa se zaradi staršev prav tako...
Menih: o redovnicah z grehom in opatu, ki podpiše pogodbo

Menih: o redovnicah z grehom in opatu, ki podpiše pogodbo

Konteksti (Tomaž Bešter), 28. december 2015 ― Pred koncem letošnjega bralnega leta je v moje roke dospela še ena izjemno zanimiva zadeva, pred nekaj meseci so jo izdali pri Sanjah. Gre za staro, zelo staro čtivo, ki je nastalo tam nekje v času, ko se je Vodnik odločil, da bo svoje sonarodnjake razsvetljeval s prvimi Lublanskimi novicami. Torej še pred devetnajstim stoletjem. Na vso moč se mi zdi, da je bilo to obdobje, ko se je razsvetljenstvo v evropski kulturi in znanosti pričelo umikati pred silovitimi poudarki, ki jih s seboj nosi romantika. Matthew Lewis je leta 1796 spisal delo Menih. Sredjemetražec s prgiščem več od štiristotih strani ponuja ogromno, tako iz enega kot iz drugega sveta.  vir slike: sanje.si Zgodba nas torej odpelje v svet konca 18. stoletja, v Španijo. V bistvu sta praktično od vsega začetka nekako dve zgodbi, hkrati pa nam nobena od teh ne bo ponudila uvida v življenje, ki so ga živeli običajni ljudje. Roman nam slika podobe življenja plemstva na eni strani in klera, menihov in nun na drugi strani. Izvzemši krajšo epizodo z razbojniki sredi gozda se avtor pravzaprav ne ukvarja z drugimi kot s spletkami in drugimi razmerji, ki vladajo med plemstvom in dušebrižniki. Tako je prvi aspekt te knjige v resnici pronicljiva kritika vladajočega razreda, torej ljudi, ki so imeli precejšen vpliv. Ljudi, ki so bili po eni strani vzor vsem ostalim in zatorej po drugi neka moralna avtoriteta družbe nasploh. Puščico svoje zgodbe je torej uprl na tiste, ki bi v neki večji meri morali biti predvsem neoporečni. V resnici, glede na podobo, ki jo gradi o nekaterih (Ambrosio), skoraj svetniški. Obe omenjeni zgodbi se malo prepletata, dogajata se praktično na istih kvadratnih metrih. A zdi se, da lahko funkcionirata druga mimo druge, brez kakega večjega vpliva. Oh! Zadihaj v nežnih zvokih, lira moja!Tu si lepota najraje odpočije,da opiše vnete sle bolesti,ki zvestemu ljubimcu v prsih bije, Prvi zgodbi gre nekoliko osrednejši položaj. Gre za zgodbo, v kateri so vpleteni mlada Agnes, njen brat, njena ne
Ob razstavi Tako smo živeli

Ob razstavi Tako smo živeli

SEM, 28. december 2015 ― V času od 15. avgusta do 15. septembra 1950 je terenska ekipa Slovenskega etnografskega muzeja raziskovala način življenja v Šentvidu pri Stični in okoliških vaseh. Pri svojem delu so sodelavci tedanjega Etnografskega muzeja ustvarili obsežno zbirko terenskih zapiskov, fotografij in risb ter pridobili za muzej lepo zbirko predmetov. S takimi sistematičnimi raziskavami, ki so trajale po cel mesec in v katerih so bile 15- do 20-članske ekipe, je muzej začel pod vodstvom ravnatelja Borisa Orla leta 1948. Ta leta so bila za Slovenski etnografski muzej izredno pomembna, saj je bila njegova osrednja naloga raziskati kulturo in način življenja na območjih, ki so pomenila bele lise tako glede podatkov kot predmetov v muzejskih zbirkah in to velja tudi za ta del Dolenjske. Bil je zadnji čas, da se dokumentira življenje, ki se je po koncu druge svetovne vojne spreminjalo z bliskovito naglico. Predhodno je ravnatelj Orel opravil sondažno raziskavo in zbral podatke o zanimivih informatorjih ter v Prosvetnem domu v Šentvidu pripravil predavanje o pomenu etnografskega dela na terenu. Po koncu raziskave so v Prosvetnem domu pripravili tudi razstavo o zbranem gradivu z nastopom plesne skupine pod vodstvom dr. Hrovatina , ki je v ekipi raziskoval ljudske plese. Dela v terenski ekipi so se udeležili Boris Orel (duhovna in materialna kultura), Vilko Novak (poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo, naselja, domovi), Jernej Šušteršič (orodje, noša), Marija Bohinec (prehrana, zdravilstvo, lov, oprema, nabiralništvo), Angelos Baš (prehrana, zdravilstvo, lov, oprema), Sergij Vilfan, Roza Strojan in Fanči Šarf (ljudsko pravo, statistika), Milko Matičetov (duhovna kultura), Marija Jerman (šege in navade), Radoslav Hrovatin (ljudska glasba, pesmi, notni zapiski), Jerko Bezić (pesmi, šege in navade). Risarji terenskih risb so bili Ivan Romih, Lida Šuštar, Stana Matelič, Franc Maček, Tanja Terčak in Miloš Zalaznik. Nastanjeni so bili v Šentvidu pri Stični, obiskali pa so današnji vzhodni de
Režiser Peter Stein z Zadevo Makropulos

Režiser Peter Stein z Zadevo Makropulos

Marijan Zlobec, 28. december 2015 ― Zadnja operna premiera na odru dunajske Državne opere je bila manjkrat uprizarjana Zadeva Makropulos slovitega moravskega skladatelja Leoša Janačka v režiji svetovno znanega in priznanega režiserja Petra Steina. Laura Aikin (Emilia Marty), vse fotografije Wiener Staatsoper / Michael Pöhn Stein se je uveljavil tako kot operni kot gledališki režiser, saj je v Salzburgu vodil gledališki […]
Slovenska kultura v letu 2015

Slovenska kultura v letu 2015

ARS Arsov forum, 28. december 2015 ― Za pregled letošnjega dogajanja v kulturi smo tokrat zaprosili kolumniste, satirike, ustvarjalce, ki imajo svoj pogled na posamezne dogodke ali tudi nedogodke. Gre za oseben razmislek o tistem, kar je nekoga navdušilo ali pa ga posebej žulji. Na vabilo so se odzvali Sašo Hribar, Ljerka Belak, Boštjan Gorenc Pižama, Andrej Rozman Roza, Mojca Kasjak, Toni […]
Pogovor z igralko Natašo Matjašec Rošker

Pogovor z igralko Natašo Matjašec Rošker

ARS Oder, 28. december 2015 ― V prednovoletnem Odru vas vabimo, da prisluhnete pogovoru z igralko Natašo Matjašec Rošker. Po 24 letih ustvarjanja »na svobodi« je leta 2007 postala članica igralskega ansambla Drame SNG Maribor. Poleg globoke gledališke sledi z večinoma zahtevnimi karakternimi vlogami,  je v prostoru pustila močan pečat tudi z neodvisnimi skupinami, projekt ATOL in E.P.I. center sta le dve […]
Zapojmo – pesmi italijanske manjšine v Istri

Zapojmo – pesmi italijanske manjšine v Istri

ARS Za en bokal muzike, 28. december 2015 ― V glasbenem bokalu bomo danes poslušali utrinke z delavnice ljudskih pesmi, ki je septembra potekala v hostlu Celica. Pod umetniškim vodstvom vsestranskega glasbenika Marina Kranjca, sicer člana številnih zasedb, so udeleženci spoznali glasbeni in pesemski svet italijanske manjšine v Istri. Delavnico sta omogočila Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija in Kulturno-umetniško društvo Sestava ob podpori […]
še novic