Tri slovenske novitete

Tri slovenske novitete

Marijan Zlobec, 18. april 2016 ― Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev, ki ga vodi skladateljica Nina Šenk, je na 31. Slovenskih glasbenih dnevih nocoj prispeval svoj koncert  v polni  Osterčevi dvorani SF. Matej Šarc in Ursula Aščić, vse fotografije Marijan Zlobec Nastopila sta oboist Matej Šarc in harfistka Ursula Aščić. Ta inštrumentalna kombinacija je pri nas že dolgo znana; najbolj sta […]
Kinokatedra: K pojmu političnega v znanstveni fantastiki @Slovenska kinoteka, 7. 4. 2016

Kinokatedra: K pojmu političnega v znanstveni fantastiki @Slovenska kinoteka, 7. 4. 2016

Koridor, 18. april 2016 ― Slovenska kinoteka organizira letošnjo Kinokatedro, ki bo potekala aprila in maja v sodelovanju z Inštitutom za delavske študije. V tokratnem filmskem seminarju smo si ogledali prvi del franšize Matrica (The Matrix), ki je v režiji Lane in Lily Wachowski – takrat sta snemala kot brata Wachowski – nastala leta 1999. Po ogledu filma naj bi […] The post Kinokatedra: K pojmu političnega v znanstveni fantastiki @Slovenska kinoteka, 7. 4. 2016 appeared first on Koridor – križišča umetnosti.
Vsa ta nevidna svetloba: o temini sveta

Vsa ta nevidna svetloba: o temini sveta

Konteksti (Tomaž Bešter), 18. april 2016 ― Prav danes, ko se začenjajo Slovenski dnevi knjige, lahko zopet pišem o izjemnem branju, ki sem ga z veseljem bral v zadnjem tednu. Zgodba, ki je večplastna in pomaga razumeti svet. Zgodba, ki v sebi skriva svetove, v resnici čisto blizu nas, pa se jih vseeno ne moremo tako zlahka dotakniti, ker v njih vlada neko tenkočutje, do katerega se je treba še prebiti. To je zgodba, ki me je spomnila na tisto, kar je nekoč zapisal Freud v svojih Predavanjih za uvod v psihoanalizo, ko je pisal o fobijah otrok. O strahu pred temo in strahu pred samoto, o tem, kako se prva lahko obdrži celo življenje, obema pa je skupno pogrešanje ljubljene osebe. Pisal je, kako je nekega otroka, ki ga je bilo v temi strah, slišal klicati v sosednjo sobo: "Teta, pogovarjaj se vendar z menoj, strah me je." "Ampak kaj boš imel od tega? Saj me ne vidiš." Temu je sledil otrokov odgovor: "Če kdo govori je svetleje" (slovenski prevod na str. 382). Odkar sem prvič prebral ta del kultne Freudove pisarije, se mi je vtisnil v spomin in vedel sem, da bi bilo mogoče napisati mnogo širšo in globljo pripoved, ki bo v osnovi stavila na to temo. Sedaj, po kar nekaj letih, sem jo vendarle dočakal. In kako super je. Gre za roman Anthonya Doerrja, Vsa ta nevidna svetloba. Kot vse odlične knjige, ima tudi ta veliko število vhodnih vrat, veliko načinov branja in mnogo plasti, ki odkrivajo nove in nove poglede na to, kar je bilo in to kar je. A navkljub mnoštvu vsega se ni potrebno bati, da bi izgubili rdečo nit. Od branja ne boste pobegnili, posrkalo vas bo vase. Doerrjeva Vsa ta nevidna svetloba je knjiga, na katero se boste spomnili, ko vas bodo vprašali, zakaj radi berete. vir slike: bukla.si V osnovi gre za v zgodovino vpet roman, ki na prvi vtis želi predvsem osvetliti občutenje druge svetovne vojne. Gre torej za zgodovinski roman, ob katerem bi se - če imamo pred očmi zanimiva dela, ki so v zadnjem času prispela na naše police in so položena v podoben časovni okvir - lahko vprašali, kaj novega ima povedati.
Postojna je v soboto postala trinajsto otrokom prijazno Unicefovo mesto

Postojna je v soboto postala trinajsto otrokom prijazno Unicefovo mesto

Notranjsko primorske novice » Kultura, 18. april 2016 ― Postojna – Letošnji april bo ostal v spominu Postojnčanov tudi zaradi razgibanega dogajanja v okviru projekta “Postoj na živi ulici”, ki v Postojni poteka od 11. pa vse do 24.aprila 2016. V okviru projekta so se v prvem tednu šolarjem postojnskih osnovnih šol pridružili znani estradniki, Tinkara Kovač, Marko Soršak – Soki in Tomi Meglič. Z njimi so delili svoje poglede na izzive odraščanja, krepitve samozavesti in uveljavljanja lastne podobe v družbi in šoli. Postojna, otrokom prijazno Unicefovo mesto, 16. 4. 2016 – Foto: Valter Leban Vrhunec dogajanja prvega tedna je bila slavnostna prireditev v postojnskem kulturnem domu, ko je mesto, kot trinajsto v Sloveniji, prejelo naziv otrokom prijazno Unicefovo mesto. Tatjana Hvala, iz regijskega stičišča Boreo, je s prizadevanjem po uresničitvi ideje želela samo eno, da bi Postojna tudi uradno postala to, kar je vedno bila – otrokom prijazno mesto. In kot so dodali organizatorji sobotne prireditve »ker gre za to, da se v Postojni od skrbi za zarod človeške ribice, v svetu slavne prebivalke teh krajev, obrnemo k odločnejši skrbi za razvoj otrok in mladostnikov in storimo vse, da bi ime mesta poslej v svet v večji meri nosili oni.« Postojna, otrokom prijazno Unicefovo mesto, 16. 4. 2016 – Foto: Valter Leban Prireditev »Gledam na svet z očmi otroka » je skupni projekt Mladinskega centra Postojna in mladih z vseh postojnskih osnovnih in srednjih šol. Program, ki se je pred polno dvorano kulturnega doma zvrstil v dobri uri in pol, so pripravili šolarji postojnskih osnovnih šol in glasbene šole, scena je bila delo varovancev postojnskega Varstveno delovnega centra in Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna, program pa sta povezovala mlada voditelja Rebeka Tomaduz in Aljaž Červek. Po uvodu so se pred nami zvrstili mladi nastopajoči, ki so s pesmijo plesom in igro v dvorani poustvarili delček utripa, ki ga živijo v vsakdanjem življenju. Preplet glasbe, petja, igre, plesa, vmes pa sproščeni pogovori vodi

Slovenski dnevi knjige: otvoritev

Koridor, 18. april 2016 ― Na vetrovno ponedeljkovo dopoldne je pred ljubljansko Mestno hišo potekala otvoritev Slovenskih dnevov knjige. Moderiral jo je Rok Bohinc – ekipi Koridorja poznan tudi s serije dogodkov Kosajte se s Kosom!, sicer pa vodja Impro lige –, ki je že takoj izpostavil, da je vizija Društva slovenskih pisateljev, da se v festivalno dogajanje letos vključijo tudi ranljive […] The post Slovenski dnevi knjige: otvoritev appeared first on Koridor – križišča umetnosti.
Kurja polt: H. R. Giger, umetnik

Kurja polt: H. R. Giger, umetnik

Koridor, 18. april 2016 ― V četrtek, 14. aprila, smo od poznega popoldneva do poznega večera sedeli na kinotečnih dvoranskih sedalih, gledali in poslušali. Bil je »dan G«, Gigerjev dan, drugi kurjepoltni festivalni dan, posvečen švicarskemu umetniku Hansu Rudolfu »Ruediju« Gigerju (1940–2014).   Giger je bil že v začetku precej prodoren posebnež vizualne umetnosti, čeprav za svoja videnja (ne)vsakdanjosti sprva […] The post Kurja polt: H. R. Giger, umetnik appeared first on Koridor – križišča umetnosti.

IZ PTUJSKIH DEPOJEV

Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, 18. april 2016 ― Spoštovani, vljudno vas vabimo na odprtje enajste razstave iz cikla »Iz ptujskih depojev«, ki bo v četrtek, 16. 11. 2017 ob 13. uri v Galeriji Magistrat v mestni hiši na Ptuju (Mestni trg 1). Razstava je nastala v sodelovanju Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Centra za preventivno arheologijo, Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož (PMPO), Mestne […]
Glasba dežele Kranjske v drugi polovici 18. stoletja

Glasba dežele Kranjske v drugi polovici 18. stoletja

Marijan Zlobec, 18. april 2016 ― Po dopoldanskem koncertu v nedeljo, kot smo ga že predstavili, so se aktivni udeleženci 31. Slovenskih glasbenih dnevov,  zlasti iz tujine, odpravili na strokovni izlet z večernim kocertom na Ptuju oziroma v Ptujskem gradu, kot ga je izvedel Ansambel musica cubicularis. Tudi ta koncert je bil predstavljen na skupni tiskovni konferenci v Viteški dvorani Križank; […]
Slavko Pregl

Slavko Pregl

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 18. april 2016 ― V mestu Hanti Mansijsk v Sibiriji so konec marca podelili nagrade mednarodnega natečaja, na katerem sta bili v kategoriji slovanske literature nagrajeni tudi knjigi dveh slovenskih avtorjev, knjiga kratkih zgodb Saj razumeš Andreja Blatnika in mladinski roman Geniji brez hlač Slavka Pregla. Obema avtorjema bomo nekaj zaslužene pozornosti namenili v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom: […]
Wolfpack (2015)

Wolfpack (2015)

Deseta umetnost, 18. april 2016 ― Filmi ponujajo zelo nenavadne prigode, a življenja se ne da prekositi. Si lahko predstavljate šest bratov (in sestro), ki živijo v socialnem stanovanju na Manhattnu in med štirimi stenami preživijo 99 odstotkov svojega časa. Ne, to ni pretiravanje. V odprti svet se podajo enkrat ali dvakrat, mogoče devetkrat, kakšno leto sploh ne. Kaj počnejo ves […] Tags:   Del.icio.us Facebook TweetThis Digg StumbleUpon Comments:  0 (Zero), Be the first to leave a reply! You might be interested in this:    V žarišču najboljši film, DiCaprio do prvega oskarja  Noah (2014)  Nov film režiserja Birdmana je v težavah  21 Jump Street (2012)  Gravity (2013) Copyright © Deseta umetnost [Wolfpack (2015)], All Right Reserved. 2017.
Gledališki abonma presega meje in bogati skupni kulturni prostor

Gledališki abonma presega meje in bogati skupni kulturni prostor

Slovenci.si, 18. april 2016 ― V soboto, 16. 4. 2016 se je s predstavo »Trilogija o hrvaškem fašizmu« avtorjev Oliverja Frljića in Marina Blaževića na Reki z ovacijami zaključil prvi mednarodni gledališki abonma »Piranski zaliv«. Pilotski projekt so soustvarjali Slovensko mladinsko gledališče in reško narodno gledališče Ivana pl. Zajca, v sodelovanju z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu […] The post Gledališki abonma presega meje in bogati skupni kulturni prostor appeared first on Slovenci.

Bralna uprizoritev "Ko ciproš zacveti"

Kamra.si, 18. april 2016 ― Leta 2014 je ob 50-letnici revije Dialogi izšla Antologija mariborskih pesnikov po izboru Roberta Titana Felixa, ki predstavlja pesnike in pesnice od začetka 20. stoletja pa do danes, ki so bili na različne načine povezani z Mariborom. Tokrat vas vabimo na bralno uprizoritev poezije iz omenjene antologije v Knjižnico Kamnica, enoto Mariborske knjižnice, in sicer v četrtek, 21. aprila 2016, ob 18. uri. Pesmi bodo interpretirali igralci iz ansambla mariborske Drame Peter Boštjančič, Milada Kalezić, Irena Varga in Bojan Maroševič. Za glasbeno spremljavo bo poskrbel harfist Brin Bernatović.
Matjaž Robavs s slovenskim samospevom

Matjaž Robavs s slovenskim samospevom

Marijan Zlobec, 18. april 2016 ― Glasbena matica Ljubljana vsako leto na poseben programski način in hkrati zelo uspešno sodeluje na Slovenskih glasbenih dnevih v skladu s svojo zgodovino in tradicijo, to je z recitalom slovenskega samospeva. Program je že na tiskovni konferenci predstavila predsednica Glasbene matice Ljubljana Ivanka Mulec Ploj. Njena predstavitev Koncerta slovenskih samospevov je bila očitno zelo odmevna, […]
Statistični trendi na področju slovenske založniške produkcije

Statistični trendi na področju slovenske založniške produkcije

NUK, 18. april 2016 ― Center za razvoj knjižnic NUK od lanskega leta objavlja statistične podatke o slovenski založniški produkciji. Podatki so izračunani na osnovi dotoka obveznega izvoda publikacij, zato dopuščamo možnost, da na prikazane trende vpliva bolj ali manj vestno izpolnjevanje določb Zakona o obveznem izvodu publikacij. Podatke objavljamo dvakrat letno, in sicer 15. aprila, ko objavimo začasne podatke za preteklo leto in 15. oktobra, ko so na voljo končni podatki o izdanih knjigah, časopisju in založnikih. Podatki so vam na voljo na spletni strani Centra za razvoj knjižnic NUK. Knjige in brošure V obdobju 2009/2014 opažamo postopno zmanjševanje letne produkcije naslovov knjig in brošur; od 6.953 naslovov v letu 2009 do 5.554 naslovov v letu 2014. Iz podrobnejšega pregleda po vsebinski razvrstitvi knjig je razviden trend zmanjševanja izdanih naslovov knjižnih del po vseh vsebinskih področjih. Slovenska književnost v letu 2009 šteje 849 del, medtem ko v letu 2014 beležimo 715 naslovov knjig. Preseneča tudi podatek, da se je v navedenem obdobju zmanjšalo število letno izdanih naslovov izvirnih slovenskih del po vseh vsebinskih področjih za kar 26 %, nekoliko bolj stabilen pa je trg s prevodno literaturo, saj se je v istem obdobju zmanjšalo število izdanih del le za 6 %. Prav tako v celotni knjižni produkciji opažamo, da je v letu 2014 izšlo kar 1.296 naslovov prvih knjižnih izdaj manj kot v letu 2009. Nekoliko manj strm upad je pri izdaji ponatisov, saj se je le-ta zmanjšal v letu 2014 glede na leto 2009 za 11 %. Začasni podatki za leto 2015 potrjujejo vztrajen trend postopnega upadanja na področju založništva knjižnih del, a bodo končne številke za leto 2015 po najboljših napovedih v jeseni težko presegle tiste pred letom 2010. Tudi naklade so bile v letih 2009 in 2010 višje kot v zadnjih letih. Mediana v letu 2009 zavzame vrednost 700 izvodov, od leta 2011 pa vsako leto le 500 izvodov. Založniki naklado običajno navajajo z zaokroženimi števili. Tako opažamo najpogos
še novic