Istra v Cerknici: Občinstvo je razgrel Rudi Bučar

Istra v Cerknici: Občinstvo je razgrel Rudi Bučar

Notranjsko primorske novice » Kultura, 24. december 2016 ― Cerknica – Koncert Rudija Bučarja, slovenskega kantavtorja in poustvarjalca istrske glasbene kulturne dediščine, je še eden od glasbenih dogodkov, ki jih je cerkniška občina decembra poklonila svojim občanom. Da je bila odločitev prava, je dokazala razprodana dvorana, Bučar pa je zaigral in zapel ob spremljavi Istrabenda. Foto: Notranjsko-primorske novice Rudi Bučar je s prirejenimi tradicionalnimi istrskimi pesmimi v decembrsko Cerknico prinesel toplino Istre. Koncert v kulturnem domu je bil eden v nizu decembrskih dogodkov v okviru prireditev Cerknica v prazničnih lučeh. Da sta organizatorki iz zavoda Pekarna v program vključili Bučarja, je bila očitno več kot dobra odločitev, saj so vstopnice pošle že veliko pred koncertom.
:: VTOL :: / UNTIL I DIE

:: VTOL :: / UNTIL I DIE

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 24. december 2016 ― This artwork is based on two concepts that complement each other. The first is the personal story of the author, who, after several years of fruitful and exhausting work on hybrid technological projects, decides to create an object, which demands the sacrifice of the part of body, or rather the most important body liquid: blood, which represents life. Thus the author is undertaking an attempt to produce his clone, which continues to create music compositions independently from the author. The second concept is addressing the philosophy of russian cosmism, where one of the main ideas was the eternal life, which one can achieve through various ways, including manipulations with blood transfusion. This performance is a demonstration of electronic machine / installation, which produces electricity from the blood of the author. This electricity is further used for creation of algorithmic sound piece, played through the speakers of the installation. In the process of creation of the artwork, the artist was accumulating the necessary reserve of blood in needed amount. During the performance, the last blood collection will take place and the installation will be launched. ::vtol:: is the alias of Moscow-based media artist Dmitry Morozov, who implements his ideas in technological art: robotics, sound art, science art. He also develops and creates experimental musical instruments and modular synthesizers. He regularly holds workshops and lectures, dedicated to technological practices in art. http://vtol.cc/ Umetniško delo je zasnovano na dveh vzajemno dopolnjujočih se ravneh. Prva izhaja iz avtorjeve osebne zgodbe, ko se je po večletnem plodnem in izčrpljujočem delu na hibridnih tehnoloških projektih odločil, da ustvari objekt, ki zahteva žrtvovanje dela telesa ali, še raje, najpomembnejše telesne tekočine – krvi, ki predstavlja življenje. S tem umetnik poskuša proizvesti svoj klon, ki bo nadaljeval z ustvarjanjem glasbenih kompozicij neodvisno od avtorja. Druga raven naslavl
Logaške mažorete s Čarovilo zaplesale v pravljični deželi

Logaške mažorete s Čarovilo zaplesale v pravljični deželi

Notranjsko primorske novice » Kultura, 24. december 2016 ― Logatec – Pred koncem leta so se logaške mažorete in twirlerice občinstvu spet predstavile na razgibani novoletni prireditvi, ki so jo poimenovale Božičkova čudežna dežela. Poleg Božička je na oder stopila tudi Čarovila, ki je prepletala plesne zgodbe mažoret. Foto: David Kunc Članice Twirling kluba logaških mažoret so dvorano Narodnega doma v Logatcu napolnile 10. decembra, dan preden so svoje spretnosti pokazale ob odprtju drsališča v Logatcu, ko so se pogumno podale tudi na led. Na velikem odru Narodnega doma je zaplesalo 77 otrok, med njimi so bile tudi gostje iz Moravč. V plesnih točkah so se, kot se za mažorete tudi spodobi, predstavili z različnimi rekviziti. Po zraku so mahali pom pom cofi, letele so palice. Pravzaprav je bila prav palica glavni rekvizit; skozi prireditev so jo iskali skupaj s Čarovilo. Prireditev so zaokrožili z obiskom Božička, ki je nastopajoče in trenerje obdaroval s simboličnimi darilci, Čarovili pa prinesel čarobno palico. Foto: David Kunc Prizadevnim članicam so se oddolžili z jubilejnimi priznanji za pet in deset let delovanja v društvu. Za pet let delovanja so ga prejele Gaja Lamovšek, Lara Radanović Perušek in Maža Zlate, za deset let pa Arlina Letonja in Lucija Polančec. Logaške twirlerice pa se konec leta intenzivno pripravljajo na novo tekmovalno sezono. Čez dober mesec dni, 21. januarja, jih čaka predtekmovanje v twirlingu v Lenartu, prihodnje leto pa bodo praznovale 45 let delovanja kluba. Nives Varga
Zeleno sonce ∞

Zeleno sonce ∞

Radio Študent, 24. december 2016 ― 1. Turner Brothers: Sound of the Taurus 2. Johnny Pearson: Assault Course 3. The Other Side: Diggin' Up The Yard 4. Willard Burton & The Funky Four: Funky In Here 5. Gaturs: Gator Bait 6. Bubba and the Lightmen Plus One Thomas: The Phantom 7. The Deacons: Fagged Out 8. L.A. Carnival: Color 9. The Village Callers: Hector 10. Sohail Rana: Soul Sitar 11. The Soul Tornados: Hot Pants Breakdown 12. Soul 71: Southside Funk 13. The Joe Tex Band: Chocolate Cherry 14. Explotions: Garden of Four 15. Rwenzori's: Handsome Boy (E Wara) 16. Mombasa: African Hustle  
Goran Krmac Kvartet - Pozabljena ljudstva

Goran Krmac Kvartet - Pozabljena ljudstva

Radio Študent, 24. december 2016 ― Celinka, 2016   V tokratni Tolpi bumov predstavljamo svežo domačo izdajo tubista Gorana Krmca, ki spada med tiste glasbenike, ki se radi izogibajo predalčkanju. Sicer glasbenik z mešanim ozadjem klasične in jazz šole sebe raje vidi kot raziskovalca. A kljub svobodnjaškemu pristopu se v kompozicijah skriva pripovedovalska kvaliteta, ki poslušalca popelje v barvit svet, naslovljen Pozabljena ljudstva. Morda se album sprva lahko zazdi kot zasanjan skupek melodičnih skic, nametanih skupaj z ravno dovolj karizme, da zdržijo trenutke odtujujočih, abstraktnih intervalov. A ob pozornejšem posluhu postane jasno, da se za prvim vtisom skriva več. Skladbe, ki so lahko sprva mimobežne zaradi svoje neutrujajoče skromnosti, vsebujejo strukturirano plovbo po navdihujočem svetu, ki povezuje občutek znanega z avanturizmom. Tako se na primer srečata harmonika, ki pogosto nastopi minimalistično in romantično, in elektronski vsadki, ki sliki dodajo futuristični ambient. Ta kontrast med toplim in domačim ter širnim in prostranim, hladnim, zunanjim svetom onkraj znanega, je na plati prisoten ne glede na vzdušje v posamezni skladbi. Če bi poizkusili združiti kozmonavtsko folkloro skupine Guess What s Kraftwerkovsko navdušenostjo nad perkusivno melodičnostjo nareverbanih sintov, ne bi pretirano zgrešili. Vendar je tu potem še jazz. Jazz, v katerem je prisotna harfa. A to je tudi skoraj ves jazz, ki se na albumu pojavi bolj ali manj samo v improvizacijskih solažah. Tudi tuba na basu, ki je tradicionalno neworleanški jazz inštrument, albumu ne doda staromodnosti. Jazz se začuti ob ritmičnem poigravanju z melodijami. Ostalo pa, kar ni jazz, prepušča poslušalcu, da si sam nariše svoj svet. In v tem je album tudi najmočnejši. Ne gre za virtuozne solaže, ki zahtevajo popolno pozornost, ali vulgarne ekspresije izvajalčevih impulzov. Pozabljena ljudstva je redek izdelek v svetu jazza, ki se ne trudi biti avantgarda ali standard iz zlate dobe. Podobno kot Sketches Of Spain, a
СОЧИ '91 in "pineapple pop"

СОЧИ '91 in "pineapple pop"

Radio Študent, 24. december 2016 ― Playerdeath 2 by СОЧИ '91 вэпорвав теперь также доступен в Словении! Tokrat izpostavljamo slovenskega glasbenega in vizualnega umetnika Sochi 91 - СОЧИ '91 in njegov "pineapple pop". Občutek tropike – plaž, sonca in palm – se meša s temi novimi internetnimi oblikami umetnosti (glasbe, vizualije) in daje tem ustvarjalcem neko novo podobo. Nekaj bomo povedali o delu СОЧИ '91, del kakšnega gibanja je, par stvari ne bo tako običajnih in dobršnji del bo tudi glasben. Ne bomo teoretizirali o vaporwaveu, povedali bomo samo to, zakaj je Deluxe Ski Jump aktualen še danes. Pa ne bomo se oprli na nostalgijo. Več v soboto ob 15h s СОЧИ '91!
Prednovoletna

Prednovoletna

ARS Za en bokal muzike, 24. december 2016 ― December je zadnja leta poimenovan kar veseli december. Nekoč je bilo drugače in se je veselje v resnici zares začelo šele proti koncu meseca in leta, z božičem. Vsekakor je zdaj čas za veselje po starih in novih pravilih, zato bo oddaja Za en bokal muzike v celoti namenjena plesni instrumentalni ljudski glasbi, saj je […]
Vinko Moderndorfer: Freska

Vinko Moderndorfer: Freska

ARS Esej na radiu, 24. december 2016 ― Danes praznujemo obletnico dneva samostojnosti in enotnosti, ki jo je razglasil Državni zbor tri dni po izvedenem plebiscitu decembra 1990. Prav ta duh svobode in edinosti veje iz eseja Freska, ki ga je napisal Vinka Möderndorferja za oddajo Esej na radiu.  Besedilo bereta ga Jasna Rodošek in Ivan Lotrič. Glasbeni vložki so odlomki iz Simfonične […]
Kaj smo, ko smo, Ljubica Rolanda Barthesa, Didaskalije k dihanju, Otroštvo, Kam bi dala takle dan, Hiše, Trk prostorov

Kaj smo, ko smo, Ljubica Rolanda Barthesa, Didaskalije k dihanju, Otroštvo, Kam bi dala takle dan, Hiše, Trk prostorov

ARS S knjižnega trga, 24. december 2016 ― V oddaji S knjižnega trga se bomo spomnili še enkrat letos nagrajenih leposlovnih del. Povzeli bomo recenzije pesniških zbirk Cvetke Lipuš Kaj smo, ko smo, Ane Makuc Ljubica Rolanda Barthesa in Anje Golob Didaskalije k dihanju, romana Mihe Mazzinija Otroštvo, kratke proze Metke Lampret Kam bi dala takle dan in esejističnih spisov Jureta Jakoba Hiše […]
France Bučar

France Bučar

ARS Ars humana, 24. december 2016 ― Pri Mohorjevi družbi v Celovcu je izšla obsežna monografija doktorice Rosvite Pesek z naslovom Bučar. Več o monografiji in profesorju Francetu Bučarju nam bo v oddaji Ars humana povedala njena avtorica, v kratkih izjavah bomo med drugim slišali dr. Dimitrija Rupla, Milana Kučana in Lojzeta Peterleta ter tudi tudi izjavo Franceta Bučarja. Oddajo je pripravil […]
NAJ (TUJE) TOLPE BUMOV 2016

NAJ (TUJE) TOLPE BUMOV 2016

Radio Študent, 24. december 2016 ― * lestvica domačih naj Tolp bumov 2016 bo predstavljena v ločeni izredni dvourni ediciji oddaje 100 decibelov, ki bo na sporedu v torek, 27. 12. ob 20h ...     1. DAVID BOWIE: ★ (Blackstar) (ISO, 2016)   »Plošča »★« je zlitje melanholičnih vibracij z jazzovskimi primesmi, ki vsiljujejo prizemljenost, kakršne pri Bowieju doslej nismo bili vajeni. (...) Nedotakljiva mitična pop ikona se je po koščkih sestavila nazaj v človeško podobo, ki sta jo prežemala strah in osebnostna kriza.  V »I Can't Give Everything Away« se zave neprecenljivosti življenja, ki si ga je ustvaril in ga še ni bil pripravljen pustiti za sabo.« Mojca Teržan     2. DANNY BROWN: Atrocity Exhibition (Warp Records, 2016)   »... plata do samega roba napolnjena z gostim, nasičenim Brownovim laježem in eksperimentalnimi, švigajočimi beati (...); vredna imena založbe Warp, ne ravno namenjena vsakodnevnemu lahkotnemu poslušanju. Ampak, saj veste, včasih se šele na poti zavemo, da ni pomemben le cilj, temveč tudi to, kako pridemo do njega.« Jaka Bulc     3. A TRIBE CALLED QUEST: We Got It From Here ... Thank You 4 Your Service (Sony Music, 2016)   »Po skoraj dveh desetletjih premora resnično zanimiva in sveža plošča, po smrti Phife Doga nedvomno zadnja plošča izvirne zasedbe A Tribe Called Quest, ki je kljub dolgemu premoru še vedno relevantna tako v polju zvoka kot tudi v polju sporočilnosti.« Napo     4. NICK CAVE & THE BAD SEEDS: Skeleton Tree (Bad Seed, 2016)   »Plošča Skeleton Tree je blazen dokument človeškosti, v tem tiči njena temeljna vrednost za poslušalca. (...) Kot odzven idealnega, sanjskega benda, ki nekje v mističnem etru kreativnosti flanca najbolj domiselno zamišljen in uživaško izpeljan inštrumentalen motiv.« Žiga Pucelj     5. ANOHNI: HOPELESSNESS (Universal, 2016)   »Zbirka atmosferskih, a sporočilno in čustveno skrajno nabitih skladb. (...) Predvsem pa je skozi Hopelessness
Ne-tradicionalna polnočnica

Ne-tradicionalna polnočnica

Radio Študent, 24. december 2016 ― KUD LJUDi, ki so že v samem idejnem principu oponenti vsega, kar diši po mainstreamu – naj bo to razumevanje umetnosti, interaktivnosti, elitizma ali urbanizacije – so nekaj dni pred božično nočjo v Križevniški cerkvi začeli s serijo alternativnih polnočnic. Veliki finale je sledil na prazniku avtentičen datum in čas, naša participacija pa se je zgodila v sredo, 21. decembra, kar pomeni, da smo doživeli verzijo, podnaslovljeno s »pred-pred-predpolnočnica«. Koncept 1. tradicionalne Ne-tradicionalne polnočnice ni enoznačen in se v svoji nameri izmika temu, da bi učinkoval kot zgolj gesta kakršnega koli kontriranja samega po sebi oziroma krščanski dogmatiki kot taki. Dogodek se namreč še vedno nagiba k iskanju skupnosti, rituala, kolektivnega vzdušja in nalezljivega impulza slediti množici, le da pri tem izvrši izgon kakršnih koli konkretnosti – s tem pa tudi duhovnih avtoritet. Tu ni več boga, apostolov, spovednic ali molitev, še vedno pa ostaja procedura udeležbe, ki se »navdihuje« pri krščanstvu, a le zato, da ga lahko v isti sapi spreobrne; ne zlorabi, ampak prej izkoristi v imenu umetnosti, mu postavi cinično zrcalo in prilepi nove, recimo temu bolj new-age pristope.   Prav zato je dogodek umeščen v tako avtentičen prostor, kot je Križevniška cerkev, ki sicer velja za eno izmed redkih slovenskih cerkva, ki so odprte za nereligiozne vsebine. Ne-tradicionalna polnočnica torej je alternativa originalni, a ta upor ni radikalen, še manj svetoskrunski ali, bognedaj, sovražen. Prisostvujemo situaciji, ki se še vedno večinsko napaja z vsebinami – četudi to pot parodiranimi – še bolj pa z bogato atmosfero, ki jo cerkveni ambient nudi. Ko namreč ležemo na tla in zremo v »sakralni« strop in vitraže, to ni le gola funkcija znotraj danega koncepta, je tudi neki kolektivni obrat v počenjanju nečesa prepovedanega, uporniškega, nečesa, kar religiozni infrastrukturi ne pritiče. Sproži se nespodobni obrat perspektive pogleda in doživljanja. Od tod tudi specifika lokac
Časokljunov dosje (IV): bralno leto 2016

Časokljunov dosje (IV): bralno leto 2016

Konteksti (Tomaž Bešter), 24. december 2016 ― Vstal je, z rokami na hitro hlače očistil blata, jo prijel za roko in z njo stekel po prazni ulici. Po kakšnih stotih metrih sta zavila na desno in šla mimo nekdanje vile, ki se je še oni dan bohotila z ošabnostjo svojih prebivalcev. A tako hitro, kot sta v mimobežnih ulicah izginila dva umazana otroka, je hokus pokus tega časa uspešno razblinjal sanje vseh, ki so jih želeli imeti. Krhkost, lomljivost tega, kar spleta nečimrnost in lažnost, ne zmore več povezati, da bi še kaj držalo. Posledica nima več vzroka, ki bi ga prepoznala, vzroku pa še nikdar ni bilo tako vseeno za posledice, ki prihajajo za njim. Temelji sveta prihodnosti so blatni in njega ulice prazne, razpadajoče podobe spomenikov časa pa vztrajajo in vendarle stremijo k boljšemu. Tu nekje, v medprostorju sanj, nečimrnosti, posledic brez vzroka, otroške igre in stremljenja k boljšemu, je mogoče najti Časokljunov dosje. Saj se spomnite časokljuna, tistega kiviju podobnega bitja, ki so ga vzgojili naši zanamci, mu dali pleten pulover, na kateri je številka 42, in ki pošilja stvari v preteklost, da bi mi v sedanjosti bolje živeli.  Reading by the light of a suspended candle, illuminate Italian manuscript, c. 1460-1480,  vir slike: pinterest.com Tudi četrta izdaja dosjeja je bila odlična, bralne zmage z njegovega seznama pa prav tako. Naj se glas o njihovi odličnosti širi naprej. Marcantonio Bassetti: St Antony Reading,  vir slike: commons.wikimedia.org V leto 2016 sem vstopil še s spominom na Pratchettova Dobra znamenja, ki naslavljajo zagotovo eno najbolj kultnih knjig, ki jih lahko vzamete v roke. O branju ste lahko brali tudi na spletišču Outsiderja. Nato v nekoliko lahkotnejših vzgibih in z mešanimi občutki prečital knjigo, o kateri se je pred meseci ogromno govorilo: šlo je za Paulo Hawkins in njeno Dekle na vlaku. Proti temu, s povsem jasnim navdušenjem in čudenjem pa sem nadaljeval s čudovitim Čudom in Vodolazkinovim Laurusom. Popolnoma različni knjigi, pisani na različna načina in
Starošolska šlagerica (1910–1949)

Starošolska šlagerica (1910–1949)

Radio Študent, 24. december 2016 ― 01 - Muhamed H. Ćejvan - Vezak vezla Adem-kada (1927) 02 - Konstantinović i Tavik - Jesen stiže, dunjo moja (1912) 03 - Tamburaski zbor Budućnost - Svu noć mi soko propjeva (1930) 04 - Aleksandar Binicki - Aci je sve smešno (1928) 05 - Sofka Nikolić - Hoće čiča, hoće rano (1927) 06 - Ruža Denić - Moj Milane, jabuko sa grane (1934) 07 - Braća Kapugi - Mislio sam da je život (1941) 08 - Stevan Bačić-Trnda - Sinoč kad se vrati (1930) 09 - Milan Verni - U šumici zelenoj (1940) 10 - Moški kvartet Adria z godbo Dajčman bratov - Dobro srečo za kravo rdečo (1929) 11 - Kvartet pevcev Glasbeno društvo Ljubljana - Prav lepo mi poje črni kos (1910) 12 - Mirko Kolesar - Zašto, Sike, zašto (1930-1935) 13 - Boža Stojanović - U bašti mi zumbul cveta (1913) 14 - Tamburaški zbor Jorgovan - Ja sam stara pijanica (1925-1928) 15 - Margita Dubajić - O ti sveti moj Antune (1936) 16 - Mile Milutinović - Od Sabaha do Akšama (1920) 17 - Edo Lubich uz pratnju Balkan Tamb. Orch. - U Stambulu (1942) 18 - Vlaho Paljetak - U Heidelbergu srce ja izgubih (1928) 19 - Ivo Robić - Sjećas li se (1949)
Sanjave daljave

Sanjave daljave

Odzven, 24. december 2016 ― Mednarodni ELDA Trio, v katerem igra tudi Janez Dovč, ponuja samosvojo mešanico modernega folka, eksperimentalnih posegov in drugih slogov.
še novic