AKTV – 7.6.2018 – 2. del

AKTV, 17. julij 2018 ― Drugi del četrtega oddajanja Akademske televizije (AKTV) v študijskem letu 2017/2018: – Televizijska oddaja “Beat”: televizijska izvedba študenti FTV3 AGRFT, redakcija, scenarij in režija Anže Sobočan, študent AGRFT, mentor: red.prof. Igor Šmid, so-mentor doc. Klemen Dvornik. – Kratka televizijska drama “Živeti”, scenarij (po literarni predlogi Aleša Čara Made in Slovenia – #26) in režija Miha

AKTV – 7.6.2018 – 2. del

AKTV, 17. julij 2018 ― Drugi del četrtega oddajanja Akademske televizije (AKTV) v študijskem letu 2017/2018: – Televizijska oddaja “Beat”: televizijska izvedba študenti FTV3 AGRFT, redakcija, scenarij in režija Anže Sobočan, študent AGRFT, mentor: red.prof. Igor Šmid, so-mentor doc....

Umetna inteligenca kot postvaritev

Razpotja, 17. julij 2018 ― Aljoša Kravanja V pričujočem članku bi rad shematično predlagal marksovsko interpretacijo pojma umetne inteligence. »Marksovsko« pravim zato, ker umetne inteligence ne bom poskušal razumeti v običajnih marksističnih kategorijah (recimo skozi razredni boj ali kritično teorijo ideologije), temveč s pomočjo pojmov, ki jih je razdelal Marx kot filozof. Pri tem bi se rad posvetil zlasti pojmu postvaritve (oziroma »reifikacije« z latinsko tujko ali »Verdinglichung« v Marxovem izvirniku). Trdil bom, da lahko umetno inteligenco razumemo bolje, če v njej vidimo pojav, ki je blizu procesu postvaritve, vendar hkrati razločen od njega.
Le kdo bi vrgel slovar v smeti?

Le kdo bi vrgel slovar v smeti?

ARS Jezikovni pogovori, 17. julij 2018 ― 0,8 odstotka Slovencev bi slovar vrglo v smeti ali dalo v reciklažo. Popolnoma drugačen je odstotek pri Belgijcih, Fincih in Dancih. Le 0,8 odstotka Slovencev bi slovar vrglo v smeti ali ga dalo v reciklažo, če bi pri urejanju sorodnikove zapuščine našlo znan enojezični slovar. Večina vprašanih (81,4 %) bi slovar obdržala. Popolnoma drugačen pa je odstotek pri Belgijcih, Fincih in Dancih. Med njimi bi se jih kar 30 odstotkov slovarja znebilo. Vprašanje je bilo zastavljeno v okviru raziskave o odnosu jezikovnih uporabnikov do splošnih enojezičnih slovarjev. Opravljena je bila v sklopu dejavnosti Evropske mreže za e-leksikografijo in je vključevala 29 držav, pri izvedbi pa je sodelovalo 58 raziskovalcev iz celotne Evrope. Raziskava je lahko v pomoč pri načrtovanju izdaje novih enojezičnih slovarjev. Gosta oddaje bosta dr. Špela Arhar Holdt in dr. Iztok Kosem s Centra za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani.

Razpisi v kulturi (avgust 2018)

Asociacija, 17. julij 2018 ― Tudi poleti se odpirajo nove priložnosti za financiranje, v Kulturosferini rubriki Razpisi v kulturi pa vam posredujemo nekatere najbolj zanimive domače razpisne priložnosti. Tokrat se odpirajo priložnosti za izobraževanja, nagrade ter partnerstva na področju kreativnih industrij. Člani Asociacije P.A.R.A.S.I.T.E. razpisujejo nagrado za knjigo umetnic in umetnikov. Prijave so možne za izdaje v letih 2017 in … Preberi več o Razpisi v kulturi (avgust 2018)
Gledališče na robu in ob robu – 1. del

Gledališče na robu in ob robu – 1. del

ARS Oder, 17. julij 2018 ― Ponetek prvega dela okrogle mize na TSD kranj V organizaciji Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije je bila okrogla miza   posneta na Tednu slovenske drame v Kranju 30. marca letos. V tem delu pogovora so direktorji slovenskih gledališč, ki ne prihajajo iz osrednjih gledaliških hiš, spregovorili o snovanju svojih repertoarjev, o strategiji dela z obiskovalci in o njihovem pridobivanju. Izhodišče pogovora je bila ugotovitev, da so gledališča izven večjih centrov oziroma tista, katerih ustanoviteljica ni država, mnogokrat prepuščena svoji iznajdljivosti, različna razmerja financiranja države in lokalnih skupnosti pa vplivajo ne le na vodenje, ampak na celotno delovanje gledališč. Pri tem pa so se v pogovoru razkrile zelo raznolike prakse in pristopi tudi v repertoarnem smislu. Voditelj Primož Jesenko se je pogovarjal z gosti: Katjo Pegan iz Gledališča Koper, s Tino Kosi iz Slovenskega ljudskega gledališča Celje, s Petrom Srpčićem iz Mestnega gledališča Ptuj ter z Marinko Poštrak in Mirjam Drnovšček iz Prešernovega gledališča Kranj. Tonska mojstra Nejc Zupančič, Sonja Strenar Avtorica oddaje Vilma Štritof
Gledališče na robu in ob robu – 2. del

Gledališče na robu in ob robu – 2. del

ARS Oder, 17. julij 2018 ― Posnetek drugega dela okrogle mize na TSD Kranj V organizaciji Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije je bila okrogla miza posneta v okviru Tedna slovenske drame v Kranju 30. marca letos. V njej so direktorji slovenskih gledališč, ki ne prihajajo iz osrednjih gledaliških hiš, spregovorili o zagatah v zvezi z vodenjem, pa tudi o festivalih pod njihovim okriljem. Voditelj Primož Jesenko se je pogovarjal z gosti: zgodovinarjem dr. Alešem Gabričem, s Katjo Pegan  iz Gledališča Koper, s Tino Kosi iz Slovenskega ljudskega gledališča Celje, s Petrom Srpčićem iz Mestnega gledališča Ptuj ter z Marinko Poštrak in Mirjam Drnovšček iz Prešernovega gledališča Kranj. Tonska mojstra Nejc Zupančič, Sonja Strenar Avtorica oddaje Vilma Štritof
Lutkovna in likovna umetnica Eka Vogelnik

Lutkovna in likovna umetnica Eka Vogelnik

ARS Oder, 17. julij 2018 ― Lutkovna in likovna umetnica Eka Vogelnik je pripravila retrospektivno razstavo Lutke v maskah Lutkovna in likovna umetnica Eka Vogelnik je pripravila retrospektivno razstavo Lutke v maskah, ob 35. letnici lutkovnega ustvarjanja, ki trenutno gostuje v ljubljanski galeriji Kresija. Ob tem vam v poslušanje ponujamo, prav tako – retrospektivni pogovor – , ki smo ga posneli pred nekaj leti. Eka Vogelnik v njem obširno in poglobljeno pripoveduje o lastni umetniški poti, ter o umetniškem in pedagoškem delu svoje matere, Marije Vogelnik, pogovor pa dopolnjujejo pesmi v interpretaciji Brine Vogelnik, Ekine hčerke. K poslušanju pogovora v dveh delih, vas vabimo danes in prihodnji teden!
Poklek nad Blanco

Poklek nad Blanco

ARS Za en bokal muzike, 17. julij 2018 ― Tokrat bomo slišali posnetke ljudskih pesmi, kot so jih zapeli pevci in predvsem pevke s Pokleka nad Blanco V oddaji Za en bokal muzike poslušamo posnetke ljudske glasbe iz starejših oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi in iz arhivov naše radijske postaje ter Glasbeno narodopisnega instituta. Tako nam ponuja vpogled v izvedbene prakse in enkratne interpretacije pevcev in godcev, obenem pa tudi v spremembe v načinih izvajanja in odnosu do izročila, kot jih prinaša čas in spreminjanje načina življenja. Tokrat bomo slišali posnetke ljudskih pesmi, kot so jih zapeli pevci in predvsem pevke s Pokleka nad Blanco, kjer se je radijska ekipa ustavila leta 1981.
Strategija varstva in razvoja za učinkovito upravljanje zelenih površin

Strategija varstva in razvoja za učinkovito upravljanje zelenih površin

Inštitut za politike prostora, 17. julij 2018 ― Strategija varstva in razvoja zelenih površin (tudi Strategija urejanja zelenih površin) je orodje za celovito in vključujoče urejanje zelenih površin in odgovor na povečane lokalne potrebe po zelenih površinah in njihovih funkcijah. Obenem je tudi odgovor na težave, ki jih lokalnim skupnostim pri urejanju povzročajo razdrobljeno lastništvo in pristojnosti za upravljanje, pomanjkanje sredstev in znanja. […]

MARIJA MOJCA PUNGERČAR: PROJEKT BISTER GRABEN – MINI PREGLEDNA RAZSTAVA

KUD Trivia, 17. julij 2018 ― Sredi slikovite soteske Bister graben, v osrčju Kozjanskega parka, bo od 13. – 29. 8. 2018 potekala manjša pregledna razstava sodobne vizualne umetnice Marije Mojce Pungerčar. Razstava bo na ogled v domačiji Kokotovih, na naslovu Kozje 3 v Kozjem. Odprtje razstave bo v ponedeljek, 13. avgusta ob 16.00 uri. Vljudno vabljeni! Na sliki: Prava Runotova Volna […]

17. julija 1996 je umrl Bratko Kreft, dramatik, pripovednik, publicist, dramaturg, profesor, literarni zgodovinar in režiser

Kamra.si, 17. julij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...17. julija 1996 je v Ljubljani umrl Bratko Kreft, slovenski dramatik, pripovednik, publicist, dramaturg, profesor, literarni zgodovinar in režiser. Rodil se je 11. februarja 1905 v Mariboru.  Bratko Kreft je bil rojen v Mariboru, odraščal pa je v Sv. Juriju ob Ščavnici. Gimnazijska leta je preživel v Mariboru, kjer so v gimnazijskem glasilu bili objavljeni njegovi prvi članki. V tem času je vstopil v svet gledališča in še pred maturo režiral predstave, tudi lastne in v njih nastopal. Študijsko pot je začel leta 1924 na Dunaju, sprva s študijem prava, ki ga je kmalu zamenjal za študij slavistike in zgodovine. Poslušal je tudi predavanja o dramaturgiji. Na Dunaju je ostal eno leto, nato je študij nadaljeval na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1929 diplomiral iz slovenske in južnoslovanske književnosti ter svetovne književnosti in literarne teorije. V času študija je objavil roman Človek mrtvaških lobanj, prevzel vodstvo Delavskega odra v Ljubljani, imel predavanje na mariborski Ljudski univerzi na temo ruskega gledališča in bil sourednik Kosovelove Mladine ter objavljal v Ljubljanskem zvonu. Sicer je z objavo člankov, esejev in kritik na temo gledališča, literarne zgodovine in kulturne politike začel že pri dvajsetih letih. Po končanem študiju se je preizkusil v vlogi ravnatelja kina Ljubljanski dvor, po dobrem letu pa je dobil službo režiserja v Narodnem gledališču v Ljubljani. Tam je najprej dve leti režiral v Operi, nato v Drami. Ker se je že na Dunaju seznanil z marksizmom ne preseneča, da je kasneje delal tudi kot urednik in izdajatelj marksistične revije Književnost. Deset let po diplomi je na ljubljanski univerzi še doktoriral. Kmalu zatem, leta 1941 je preko Turnerjeve štipendije odšel na študij ruske literature v Italijo. Tam so ga zaradi komunističnih prepričanj najprej aretirali, nato je v hišnem priporu ostal vse do konca vojne. Po vojni je v ljubljanski Drami sprva delal kot dramaturg in kasneje kot re
še novic