Fargo – 1. sezona (2014)

Fargo – 1. sezona (2014)

Deseta umetnost, 18. avgust 2018 ― Fargo je v očeh pisca teh vrstic eden najboljših filmov vseh časov. Mojstrska mešanica črne komedije in krvavega kriminalnega trilerja je leta 1996 obudila nekoliko majavo kariero bratov Ethana in Joela Coena, ki sta tedaj še prebolevala neuspeh njunega prejšnjega filma, komedije Hudsucker Proxy. Film je prava človeška tragedija o malih ljudeh s kratko pametjo […] Tags:   Del.icio.us Facebook TweetThis Digg StumbleUpon Comments:  0 (Zero), Be the first to leave a reply! You might be interested in this:    Suspiria (1977)  Man of Steel (2013)  Elysium (2013)  Ghostbusters (1984)  Taksi 5 Copyright © Deseta umetnost [Fargo - 1. sezona (2014)], All Right Reserved. 2018.

Poslovil se je Matija Barl

Društvo slovenskih režiserjev, 18. avgust 2018 ― Matija Barl kot Kekec /foto arhiv Slovenske kinoteke/ V začetku avgusta smo izgubili še eno ikono slovenskega filma, igralca Matijo Barla, ki je upodobil prvega Kekca v kultnem istoimenskem filmu Jožeta Galeta. Višave so ga za za vselej osvojile, s tega sveta se je poslovil kot dejavni član Obalnega letalskega centra. Ugoden veter, dragi Matija! […]

Boris Eifman za STA: Zanima me odkrivanje neznanega v znanem

Misli, 18. avgust 2018 ― Na 66. Ljubljana festivalu bo v torek in sredo gostoval Akademski državni balet Borisa Eifmana, tokrat s predstavo Čajkovski. PRO et CONTRA. V baletu bodo ustvarjalci skozi ples predstavili čustveni, predvsem pa umetniški svet velikega ruskega skladatelja. "Zanima me odkrivanje neznanega v znanem," je v dopisnem pogovoru za STA poudaril Eifman.

18. avgusta 1905 se je rodil Oskar Hudales, pisatelj, prevajalec in učitelj

Kamra.si, 18. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...18. avgusta 1905 se je v Žagi rodil Oskar Hudales, pisatelj, prevajalec in učitelj.  Umrl je 16. decembra 1968 v Mariboru. Med prvo svetovno vojno se je družina Hudales iz doline Soče, kjer je bil Oskarjev oče v državni službi kot poveljnik carinikov, preselila v Savinjsko dolino, od koder je oče izviral. Oskar se je tako po delu osnovne šole v Gorici šolal še blizu Radmirja ter na nižji gimnaziji v Celju, nato pa na učiteljišču v Mariboru. V 20-ih letih 20. stoletja je služboval kot učitelj na Kozjanskem, nato pa z ženo živel in delal v Šmartnem ob Paki. Med drugim je pisal v Učiteljskem tovarišu, revijah Naš rod in Zvonček ter bil dejaven v vodstvu jugoslovanskega učiteljskega združenja ter v Pedagoški zadrugi. Deloval je tudi kot pevovovdja. Kot zagovornik komunističnih idej je imel težave s predvojnimi jugoslovanskimi oblastmi.Ob nemški okupaciji je bil kmalu zaprt, doživel pa je še javni požig vseh svojih knjig. Nato je bil med izgnanci v Srbijo, kjer je organiziral slovenske partizane, v obdobju ob koncu vojne pa delal v propagandnem oddelku Vrhovnega poveljstva in v zveznem ministrstvu za prosveto.

18. avgust 1934 - zasilni pristanek s stratosferskim balonom pri Ženavljah na Goričkem

Kamra.si, 18. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...18. avgusta 1934 sta pri Ženavljah na Goričkem s  stratosferskim balonom zasilno pristala belgijska znanstvenika Max Cosyns in njegov asistent Nérée van der Elst.   Zvečer 18. avgusta 1934 se je na nebu nad vasico Ženavlje pojavil balon. Tamkajšnji prebivalci so bili presenečeni, vendar so takoj vedeli, da je balon, kajti nekateri izmed njih so ga že opazovali pred 40 leti, ko je na večji višini preletel njihovo vasico.  V balonu, ki je zasilno pristal v Ženavljah, sta bila stratosferska letalca profesor Max Cosyns in njegov asistent Nere van Elst, ki sta vzletela tisto jutro z letališča Hour-Havenne v Belgiji, dosegla višino 16.000 metrov in po 14 urah letenja pristala, toda ne na načrtovanem kraju. Neugoden veter ju je namreč odnesel iz Avstrije, ki je bil njun cilj, v Ženavlje. Pristala ta na zemljiščih kmetovalcev Duh in Gomboc, domačini pa so pomagali pri pristanku, da ni bil preveč trd. Balonarja sta bila lepo sprejeta, kar dokazuje tudi kolajna takratnega belgijskega kralja Leopolda, ki jo je podelil šolskemu upravitelju Škergetu. 

18. avgusta 1830 se je rodil Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški, avstrijski cesar in ogrski kralj

Kamra.si, 18. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...18. avgusta 1830 se je rodil Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški, avstrijski cesar in ogrski kralj. Umrl je 21. novembra 1916.  Franc Jožef (nemško Franz Josef Karl) se je rodil kot najstarejši sin nadvojvodu Francu Karlu, mlajšemu sinu avstrijskega cesarja Franca I. in Zofiji Bavarski v palači Schönbrunn na Dunaju. Ker je bil njegov stric, cesar Ferdinand od 1835 nesposoben, njegov oče pa skromen in upokojen, je mladega nadvojvoda Franca vzgojila mati kot bodočega cesarja, s poudarkom na predanosti, marljivosti in odgovornosti. "Francek" je oboževal in občudoval svojega dedka, dobrega cesarja Franca, ki je umrl tik pred njegovim petim letom, kot idealnega vladarja.

V Peruju odkrili 3800 let stare ostanke zidu

Misli, 18. avgust 2018 ― Na arheološkem najdišču Vichama, ki se nahaja 110 kilometrov severno od perujske prestolnice Lime, so odkrili 2,8 metra dolg in meter visok ostanek 3800 let starega zidu. Na zidu so vidne štiri človeške podobe z zaprtimi očmi, med katerimi lezeta kači, ki stikata glavi nad, po videzu sodeč, antropomorfnim semenom.
še novic