ARS Esej na radiu, 26. september 2018 ― Esej Trgovina s pasjo hrano je uvodni esej k antologiji The Golden Man Severnoameriški pisatelj Philip K. Dick velja za enega najbolj znanih piscev znanstvene fantastike, čigar opus obsega romane, eseje in kratke znanstvenofantastične zgodbe. Rodil se je v Chicagu leta 1928 in umrl v Kaliforniji leta 1982. V oddaji boste slišali uvodni esej k antologiji The Golden Man z naslovom Trgovina s pasjo hrano. Bogatijo ga glasbeni odlomki iz niza Šestih melodij za violino in klavir Johna Cagea v izvedbi violinista Hasseja Borupa in pianistke Mary Kathleen Ernst. Glasbeno opremo je izbral Mihael Kozjek, oddajo je uredil Andrej Rot.

ARS Likovni odmevi, 26. september 2018 ― Ljudska fronta Prejšnji teden se je v Gradcu v Avstriji začel 51. festival Štajerska jesen. Gre za najstarejši interdisciplinarni festival v sodobni Evropi, ki ga bomo predstavili v tokratni oddaji Likovni odmevi. Letošnji naslov je Ljudska fronta, s čimer zavestno referira na različne zgodovinske kontekste – antifašistične koalicije tridesetih let prejšnjega stoletja, ultradesničarske nacionalistične skupine v Združenih državah, ironično pa je bilo ime prisotno tudi pri ideološki bitki in zrušitvi političnih dihotomij. To je prva izdaja festivala, ki jo je pripravila Jekaterina Degot s kuratorskim kolektivom. Aleksandra Saška Gruden se je o vsebini in programu letošnjega festivala Štajerska jesen pogovarjala z namestnico direktorice Henritte Gallus.

Rajzefiber-biro, 26. september 2018 ― 18.10.2018, četrtek / 10:00 / Vetrinjski dvor Posvet nastaja v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani z Društvom Hiša!, Muzejem narodne osvoboditve Maribor in Rajzefibrom. Tradicionalno se je kulturna dediščina v Sloveniji in Mariboru vezala na nacionalne mite ali pa na regionalne etnografske raznoličnosti. Izhodišče našega posveta je, da je dediščin v Mariboru in okolici več in so bolj pestre, kot jih uspejo zabeležiti registri v muzejih in zavodih. Zatorej je treba pravilno vstavljati v turistične proizvode. Polje kulturne dediščine v Mariboru določajo številne družbene opozicije: topografsko-socialna (mesto-predmestje-podeželje), generacijska (štirje politično-ekonomski sistemu v 20. st.), etnična, razredna in institucionalna (državno-lokalno-civilno). Vsaka od teh opozicij ima ali je imela svojo človeško organizacijo, ekonomijo, kulturne mreže, ideologije, identitete in stile – svoje kulturne dediščine. Dediščine danes niso samo politični, ampak tudi gospodarski projekti družb. Spominske ustanove, klubi, delavnice, storitve in znanja mesta se po svetu integrirajo v turistične industrije. Organizatorji se sprašujemo, kako zastaviti razmerje med "domačijskim" ali integrativnim namenom in na drugi strani tržnim namenom ("izvozom dediščine")? Na posvetu bodo sodelovali:  Peter Simonič - Kulturna dediščina v mariborskem turizmu Jerneja Ferlež – Kulturna dediščina vsakokratnih vsakdanjikov Nežka Struc in Rajko Muršič – Dediščinjenje mestnih izkušenj Jože Hudales – Franjo Baš in predstavitev lokalne industrijske dediščine Zlatko Jesenik – Splavarjenje nekoč in danes Stane Kocutar – Urbana dediščina trte in vina v Mariboru Maja Vintar – Cona Tezno – včeraj, danes, jutri Maja Godina Golija – Mariborski otok – Neizkoriščena dediščina za razvoj mariborskega turizma Mateja Ravnik, Mojca Jančar in Vid Kmetič - Ulrik III. Mariborski, ministerial na gradu Marchburch Boris Hajdinjak - Od Iserlajna do Rosnerja - judovska dediščin