Naprej v preteklost

Naprej v preteklost

SLOGI, 4. december 2022 ― Spet je čas za spletno akcijo Naprej v preteklost, ki poteka pod okriljem Skupnosti muzejev Slovenije ter Službe za premično dediščino in muzeje in se ji ponovno pridružujemo tudi v SLOGI – Gledališkem muzeju. Leto 2022 zaznamujejo praznovanja različnih jubilejev – od 150-letnice rojstva arhitekta Jožeta Plečnika, 20. obletnice Poletne muzejske noči vse do okroglih obletnic posameznih muzejev; med njimi […] The post Naprej v preteklost appeared first on SLOGI.
Rok Žnidaršič, Medprostor: Odvadili smo se, da se v mestu gradi

Rok Žnidaršič, Medprostor: Odvadili smo se, da se v mestu gradi

OUTSIDER, 4. december 2022 ― Prvi projekt, odločilen za nastanek biroja Medprostor, je bil prenova prostorov lastnega biroja v Zoisovi palači. Vodilo prenove je bila afiniteta do primarnega, do prvinskega, do resnice, kot se izrazi arhitekt in docent na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, Rok Žnidaršič. V prejšnjem biroju so končali večje projekte: Lutkovno gledališče, park Špica in Mesarski most. […]
Vse najboljše, Edvard Ravnikar!

Vse najboljše, Edvard Ravnikar!

OUTSIDER, 4. december 2022 ― Danes obeležujemo 115. obletnico rojstva arhitekta Edvarda Ravnikarja (4. december 190723.  avgust 1993). Obletnico smo pri outsiderju proslavili z natisom monografije Ravnikarjevih risb, ki jo spremlja razstava izbranih skic na pročelju Plečnikove trafike na Vegovi v Ljubljani. Sodelujejo: Majda Kregar, Edo Ravnikar, Nataša Koselj, Aleš Vodopivec, Fedja Košir, Boštjan Vuga Urednik monografije in […]
1926 Rakek – Andrej Kenič, čebelar

1926 Rakek – Andrej Kenič, čebelar

Stare slike (Cerknica), 4. december 2022 ― Izpisek iz »Čebelarske knjige« za leto 1926. Pod zaporedno številko 12 je vpisan Andrej Kenič. Čebelariti je začel na Ostrožnem Brdu leta 1906 z eno družino. Član Slovenskega čebelarskega društva je postal leta 1907. Aktivno se je vključil v Čebelarsko društvo (ČD) Ilirska Bistrica. Že v letu 1910 je objavil zanimiv prispevek v Slovenskem čebelarju […]

Društvo Finžgarjeva Galerija je objavil/a v skupini Finžgarjeva galerija: Doživete zgodbe iz Argentine in Bolivije, kjer je slikarka […]

Finžgarjeva galerija, 3. december 2022 ― Doživete zgodbe iz Argentine in Bolivije, kjer je slikarka Cecilija Grbec preživela mladost, in barvite slike Trnovega z okolico na otvoritvi razstave 1. decembra 2022 v Finžgarjevi galeriji. Pevec Bogdan Magister, klaviature Ivan Vombergar, voditelj Dušan M. Brešar Najprej kakšen oseben spomin …Z veseljem sem se odzval vabilu na razstavo. Cecil… Beri več druzina.si Pisana Ljubljana na platnih slikarke Cecilije Grbec | Družina – vsak dan s teboj V trnovski Finžgarjevi galeriji razstavlja svoja dela slikarka Cecilija Grbec. Razstavo so naslovili Pisana Ljubljana, odprtje sta z glasbo obogatila glasbenika Ivan Vombergar in Bogdan Magister – vsi trije umetniki so rojeni v Argentini, že dolgo pa živijo v rodni … nadaljujte z branjem
Kapa

Kapa

MMC Gledamo, 3. december 2022 ― Pa ga imamo! Prvi slovenski otroški božični film Kapa je po letu odloga in nekaj festivalih končno zasijal tudi na številnih filmskih platnih in takoj navdušil mlado in tudi nekoliko starejše občinstvo.
"Umetnik mora biti pogumen"

"Umetnik mora biti pogumen"

MMC Film, 3. december 2022 ― Novi film makedonske scenaristke in režiserke Teone Strugar Mitevske Najsrečnejši človek na svetu samo na prvi pogled govori o zmenkih, ki jih organizirajo v hotelu sredi povojnega Sarajeva. Pod površjem pa je veliko resnejša tema: sprava med narodi.
Maurício Meirelles: Poglabljanje v krajino - Kulturni pristop k nekdanjemu rudniku v brazilski zvezni državi Minas Gerais

Maurício Meirelles: Poglabljanje v krajino - Kulturni pristop k nekdanjemu rudniku v brazilski zvezni državi Minas Gerais

Društvo Igor Zabel, 3. december 2022 ― Izhajajoč iz projekta Prihodnja raba rudnika Águas Claras in koncepta kulturne krajine , v tem spletnem predavanju raziskujemo tako snovne kot posredne posledice rudarske industrije v Minas Gerais (Brazilija) ter znotraj sodobnih ekoloških praks možne načine reševanja tovrstnih vprašanj. Predavanje, ki poteka 12. 12. 2022, je del niza predavanj Ekologije skrbi.

Krleža at Villa Zlatica!

Forum slovanskih kultur, 3. december 2022 ― It was exactly one hundred years ago, in 1922, that Croatian novelist, playwright and poet Miroslav Krleža wrote the second part of his Glembay trilogy – In agony. The wounds of World War I had not yet healed and the old social orders were crumbling. A hundred years later we find ourselves in a similar predicament: fundamental social structures are changing irreversibly as age-old existential questions remain equally relevant.

Ukrajinski pravoslavni rebus

Razpotja, 3. december 2022 ― Foto: Rbrechko, CC BY-SA 4.0, Wikimedia Commons Aleš Maver Nemara je od vseh zahtevnih vprašanj, povezanih z dokončnim osamosvajanjem Ukrajine, ki je dobilo odločilni pospešek v poznem letu 2013, najbolj zamotano cerkveno vprašanje. Seveda je tesno povezano z zelo raznolikimi temelji zgodovinskega in skupnostnega spomina v različnih delih države. Toda cerkveni klobčič bo še veliko teže razvozlati kot politični, glede katerega je vsaj nekoliko upravičeno upanje, da vrnitev v povsem stare tirnice, ko bi Ukrajina še lahko postala nekakšna gromozanska marionetna tvorba ruskega medveda, ni več mogoča. Pester verski zemljevid Ukrajinski verski rebus je seveda nastal v tesni spregi z zapleteno ukrajinsko zgodovino. The post Ukrajinski pravoslavni rebus appeared first on Razpotja.
BORIS BEJA: KO IMA MLADE, JIH IMA STO / HE NEVER COMES ALONE

BORIS BEJA: KO IMA MLADE, JIH IMA STO / HE NEVER COMES ALONE

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 3. december 2022 ― Boris Beja v slovenskem umetnostnem prostoru kot umetnik nastopa že deset let. V svojem delu se osredotoča na raziskovanje vsakdanjega življenja, pri čemer prepleta osebne izkušnje in intimna občutja z (aktualnimi) družbenimi fenomeni. To prehajanje od intimnega do družbenega se formalno kaže pri uporabi različnih medijev, ki jih pogosto združuje v istem delu, zato osrednje mesto v njegovi umetniški praksi zaseda instalacija kot prostorsko ‘ubesedenje’ teh odnosov. Izhodišče tokratne razstave v Hiši kulture je grafika Franca Miheliča (1907–1998), ki se nahaja v stanovanju, kjer umetnik biva in ustvarja. Interier stanovanja se ni spremenil že 50 let, del opreme pa so tudi tri Miheličeve grafike v tehniki linoreza: Spomin na očeta (1954), Vojska v snegu (1950–60) in Mrtvi kurent (1953). Slednja je izhodišče razstave v Hiši kulture. Umetnik pri snovanju del, ki jih predstavlja na razstavi, izhaja iz figur na grafiki. Pri tem se poigrava s pretvarjanjem dvodimenzionalne podobe v objekt (in nazaj) in na ta način sprevrača tradicionalno pojmovanje kurenta kot lika, ki preganja zimo in prebuja pomlad, kot tak pa simbolizira plodnost in s tem tudi življenje. Po navdihu figur z grafike ustvari več kipov, ki jih postavi na gracilna, dematerializirana stojala in razporedi po galerijskem prostoru. Tisti, ki stoji sam zase, je dokaj realistična podoba lika, ki ga na grafiki vidimo od zadaj. Trije, ki stojijo v skupini, pa so fantastične izpeljanke iz vseh ostalih figur. Pri tem ni naključje, da so izpeljanke ravno tri, saj je to najpomembnejše število v slovenskem izročilu. V osnovi predstavlja popolnost in celovitost, ki se nanaša na različne kontekste: preteklost, sedanjost, prihodnost kot trojstvo časa, podzemna, zemeljska in nebesna sfera kot trojstvo prostora, koncept tročana, trije sinovi, tri rojenice, tri preizkušnje, Triglav … če omenimo nekaj najbolj znanih referenc. V tem kontekstu kipi pridobijo pomen nekakšnih skorajda totemskih figur, ki ne odganjajo zime, pač pa v
Ženske zgodbe na ogled tudi v Muzeju Ravne na Koroškem

Ženske zgodbe na ogled tudi v Muzeju Ravne na Koroškem

Misli, 3. december 2022 ― Medinstitucionalna razstava z naslovom Ženske zgodbe, ki jo je že gostilo več muzejev po državi, od danes na ogled vabi tudi v prostore Muzeja Ravne na Koroškem na ravenskem gradu. Osrednja tema razstave so raznolike vloge žensk v pretekli in sodobni družbi, med njimi tudi žensk v jeklarski industriji.
še novic