Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 4. januar 2023 ― Če je bil epidemični KIBLIX 2020–2021 z izpraševanjem, kateri in kakšni so virtualni svetovi danes, najbolj konsistenten prikaz »digitalnih umetnosti« prostor-časa in najbolj relevantna razstava »digitalnih resničnosti« na svetu, se KIBLIX 2022 utemeljuje kot platforma Mreže centrov raziskovalnih umetnosti in kulture – RUK. Mreža, ki jo ustvarjajo Delavski dom Trbovlje, PiNA iz Kopra in KIBLA iz Maribora, je izvajala pilotne projekte, produkcije, rezidence, delavnice, razprave in podpirala umetniška snovanja z odpiranjem prostorov misli in delovanja. Omogočanje produkcij umetnikom in umetnicam, gostovanj in izmenjav, sodelovanj, predstavljanj in prikazovanj je po štirih letih mreženja obilno obrodilo. Kako, nam ponujajo v presojo. Kuratorja festivala Aleksandra Kostič in Peter Tomaž Dobrila sta se odločila, da za 10. obletnico največjega neodvisnega razstavišča za sodobno umetnost KIBLA PORTAL zbereta produkcijo RUK in izpostavita snovanja in stvaritve domačih umetnic in umetnikov. V času unifikacije medijev, zapiranja distribucijskih kanalov svetovnega spleta, deplatformiranja, izločevanja, prepovedi in cenzur, omejevanja in izločanja, prebujanja in prebujenja se zdi »dobro jutro« kot kletvica. Ali vsaj poziv na pregon. Da v III. svetovni vojni ni prostora za umetnost in lastno mnenje, je pretveza za prepričane in sprijaznjene, za umaknjene in nezadostne, za vdane in speštane, ki jim na KIBLIXu od vsega začetka, leta 2022 odpirajo kanale uresničenih prihodnosti. Ob 20. obletnici festivala KIBLIX se spogledujemo s tukaj in zdaj, gledamo nazaj in se oziramo naprej. Pri tem so organizatorji uporabili vsa sredstva, ki jih imajo na razpolago. Takšna, kot so. Soočenje z deli, ki izhajajo iz postulatov upoštevanja in (od)sevanja, odprtosti in sodelovanja, medsebojne vzajemnosti in spoštovanja, zamisli in delovanja so bile samo poriv k sestavljanju delov v koherentno skupnost in odpiranju prostorov uresničevanja projektov z znanjem in vedenjem, ustvarjalnostjo in iznajdlji

Notranjsko primorske novice » Kultura, 4. januar 2023 ― V Hiši kulture razstava Saše Bezjak Jaz ti ona Featured Pivka – V Hiši kulture bodo v petek, 6. januarja, ob 19. uri odprli novo razstavo z naslovom Jaz ti ona, s katero se tokrat v pivškem hramu umetnosti predstavlja Saša Bezjak. Vizualna umetnica vzporedno deluje na področjih slikarstva, kiparstva in performansa, najbolj znana pa je po svojih risbah – vezeninah na različnih, predvsem hišnih tekstilih. Razstava bo na ogled do 27. januarja. Saša Bezjak: Angelski objem, 2011, vezenje na platnu, 85 x 206 cm Risba je osnova ustvarjanja Saše Bezjak, je začetek vsakega njenega dela in nastaja spontano, vsakodnevno in v velikih količinah, o ustvarjalki pravi kustosinja razstave Mojca Grmek. Dodaja, da skozi risbo posreduje marsikaj, na primer, izraža svoje zamisli, ideje in koncepte, beleži vsakdanje situacije in posebne dogodke, opisuje družbene in intimne medsebojne odnose. »Na osebni ravni pa je risba zanjo tudi način, kako sprostiti notranje napetosti in konflikte. Ko umetnica ustvarja risbe, se procesu popolnoma prepusti, zato jih vselej preveva neposrednost, spontanost in prvinskost, ki jih, kot sama pravi, ceni pri otrocih, oviranih osebah in naravnih ljudstvih.« Na risbah Bezjakove je pogost osrednji motiv figura, ki nastopa sama ali v razmerju z drugimi, tudi z živalmi in detajli iz narave. »Njena fiziognomija je poudarjeno ekspresivna in deformirana, udi so neskladni v razmerju drug do drugega in/ali do celote, so preveliki, premajhni, predolgi, prekratki. Pogosto manjkajo, največkrat roke, ali se, prav nasprotno, pojavijo samostojno, brez pripadajočega jim telesa (falus, vulva, glava, oko). Figure so postavljene v nemogoče položaje – kot bi bile iz gume, ki jo lahko poljubno gnetemo in oblikujemo, njihova telesa so ponekod pretirano raztegnjena, drugod zbita in potlačena. Prav tako neskladnost zaznamuje tudi razmerja med samimi figurami, figuro in drugimi elementi na risbah ter figuro in prostorom, ki je ekvivalenten nosilcu, se pravi, kosu p