Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 4. november 2023 ― »Meje kraljestva so občutljive.« Michel Houellebecq, Osnovni delci »V času med 1900 in 1920 so skušali, predvsem na pobudo Einsteina in Bohra, nov model atoma uskladiti s klasično sliko atoma; klasična teorija se je dokončno in nepreklicno zlomila v začetku dvajsetih let. Nielsa Bohra so imeli za pravega utemeljitelja kvantne mehanike, ne le zaradi njegovih osebnih odkritij, temveč predvsem zaradi izredno ustvarjalnega vzdušja, ki ga je znal pričarati, vzdušja, v katerem so se prepletali intelektualno vrvenje, svobodnjaški duh in prijateljstvo. Inštitut za fiziko iz Københavna, ki ga je Bohr ustanovil leta 1919, je sprejemal vse mlade raziskovalce, kar jih je premogla evropska fizika. V njem so se učili Heisenberg, Pauli in Born. Bohr je bil sicer od njih nekoliko starejši, toda z mešanico filozofske daljnovidnosti, dobrohotnosti in strogosti je znal ure in ure razpravljati o malenkostnih detajlih njihovih hipotez. Bil je pikolovsko natančen in ni dopuščal nikakršnih približkov pri interpretaciji poskusov, toda nobena nova zamisel se mu ni zdela že vnaprej nora in noben klasični pojem nedotakljiv. Študente je rad vabil v svojo podeželsko hišo v Tisvildeju; v njej je gostil tudi znansvenike drugih disciplin, politike in umetnike. Pogovori so se svobodno in neomejeno vrteli med fiziko in filozofijo, umetnostno zgodovino, religijo in temami iz vsakdanjega življenja. Česa podobnega človeštvo ni videlo vse od rojstva grške misli.« (Michel Houellebecq, Osnovni delci) 11. Izis, z naslovom Osnovni delci, nas je kaj kmalu pripeljal do pogovorov, ki so se vrteli tudi okrog kvantne mehanike. Teorije, ki je prelomila s klasično sliko atoma in v leta 2020 izdani knjigi Helgoland italijanskega fizika Carla Rovellija napeljala k izjavi, da je: »Klasični pogled na svet halucinacija, ki ni več potrjena« (Rovelli, Helgoland, 196). Čeprav je šlo za kolektivno delo, bi lahko za njen temeljni uvid določili točen datum, 7. 6. 1925, ko Werner Heisenberg na otoku Helgoland o njem poroča ta

Metin čaj, 4. november 2023 ― Analiziramo, zakaj smo Slovenci in Slovenke, kot smo, in kako globoke so zares naše delitve, tudi na primeru vojne v Ukrajini, spopada med Izraelci in Palestinci ter Žižkovega govora na otvoritvi Frankfurtskega knjižnega sejma. Od kod potreba po imeti mnenje o vsem in ga tudi javno deliti, o primerjavi med polarizacijo in radikalizacijo, vplivu populizma na obnašanje množic, o tem, za kaj je ali ni dobra inflacija informacij, o averziji do Združenih držav Amerike, vlogi družbenih omrežij in koga bi imeli raje za soseda. #MetinČaj S11E05   IZR. PROF. DR. SAMO UHAN – Doktor socioloških znanosti in docent za področje metodologije družboslovnega raziskovanja. Doktoriral je s temo, ki se ukvarja z vplivi različnih kontekstov v raziskovanju javnega mnenja. Zaposlen je kot visokošolski učitelj na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, kjer izvaja nabor metodoloških predmetov, ki na komplementaren način združujejo sociološke vsebine in koncepte s klasičnimi in sodobnimi raziskovalnimi pristopi. Raziskovalno deluje kot član skupine v okviru Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij. Vključen je v vrsto raziskovalnih projektov, med kateri so najpomembnejši Slovensko javno mnenje ter mednarodni ISSP – International Social Survey Programme, WVS – World Value Survey in ESS – European Social Survey. Je član ekspertne skupine European Foundation for the Improvement of Living and Working Conditions. Njegovo raziskovalno delovanje in zanimanje je usmerjeno v preučevanje procesov raziskovanja javnega mnenja, še posebej na področjih, ki se povezujejo s fenomeni politične kulture, državljanske participacije in vrednot.   —————————————- Metin čaj je podkast o medijih, dobrih in slabih praksah, novih tehnologijah in trendih prihodnosti. Gostje v medijih delajo, z njimi živijo in o njih razmišljajo.  Gostitelja sta Nataša Briški (Metina lista) in Aljaž Pengov Bitenc (Radio KAOS). Komentarji in predlogi dobrodošli tudi na info@metinalista.si. #