SEM, 5. december 2024 ― Slovenski etnografski muzej so obiskale raziskovalke materialne kulturne dediščine iz Kanade Maureen Matthews in Cary Miller z Univerze v Manitobi, Amanda McLeod z Univerze v Winnipegu ter Pamela Klassen z Univerze v Torontu. Namen obiska je raziskovanje materialne dediščine z območja Velikih jezer. Raziskava poteka v sklopu obsežnega projekta evidentiranja dediščine staroselcev. Naša zbirka predmetov, ki so jo Slovenskemu etnografskemu muzeju prispevali misijonarji Friderik Baraga, Janez Čebulj in Franc Pirc, je za njih še posebej zanimiva, saj sodi med najstarejše severnoameriške zbirke v Evropi. Z ekipo kanadskih raziskovalk sodeluje dr. Marko Frelih, kustos za afriške in ameriške zbirke v SEM. Projekt GRASAC (The Great Lakes Research Alliance for the Study of Aboriginal Arts & Cultures) poteka pod okriljem univerze v Torontu ter združuje več ustanov ter preko 500 raziskovalcev in sodelavcev.

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 5. december 2024 ― Goran Bertok, eden najbolj prepoznavnih slovenskih fotografov, se od začetkov svoje umetniške poti osredotoča na človeško telo v najbolj skrajnih stanjih in situacijah, na minljivost telesa ter nasilje nad telesom. Njegova intenzivna dela z radikalno tematiko odpirajo pogled na sicer nevidno, skrito ter potisnjeno na rob posameznikove in družbene zavesti, ali se osredotočajo na nepojmljive dogodke in izkušnje. S svojo neposrednostjo in kontekstom, ki ga odpirajo, zbujajo nelagodje, predvsem pa presunejo, pretresejo ter sprožajo razmišljanje o telesu, življenju, naravi človeka in človeštva. Z letom 2004 (na obdobje od tega leta do danes se usmerja tokratna razstava) se iz tematiziranja ranjenih in poškodovanih teles ter nanašanja na nekonvencionalne spolne prakse, ki sta bila značilna za njegove serije iz zgodnjega ustvarjalnega obdobja, s podobami mrtvih teles usmeri v občutljivo tematiko smrti. Nastaneta seriji Obiskovalci (2004–2010) in Post Mortem (2007–2010). Z izrazitim verizmom, neprizanesljivim upodabljanjem smrti takšne, kot je, ter z vrhunsko estetiko, predstavljata seriji v slovenskem prostoru prelomnico in edinstvenost v reprezentaciji smrti. Z njima je stopil na področje v sodobni družbi prepovedanega, odstranjenega, skritega ter »grdega«, ki se, po Nietzscheju, človeku instinktivno upira, ker mu kaže tisto, kar bo sam postal. Bertok je s tem pomembno prispeval k premikanju meja prostorov, v katere vstopa sodobna umetnost. Omenjenima serijama sledijo dela s tematiko bližine smrti. Nastane projekt Lakota (2017–2019), ki obsega fotografsko serijo in video. Delo pretrese s podobami krhkega, povsem izčrpanega anoreksičnega telesa, na tanki liniji med življenjem in smrtjo, vanje se vpisujejo poudarjena milina, dostojanstvo ter prefinjenost v telesnih držah, ki spominjajo na krščansko ikonografijo in portrete iz zgodovine umetnosti. Sledi serija Preživeli (2012−2013/14), osredotočena na nedoumljivo zlo, ki ga je človek zmožen izvajati nad sočlovekom. V vseh na