Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 14. januar ― Razstavljajo: Boris Beja, Gašper Capuder, Nina Čelhar, Stefano Garbuglia, Janja Kosi, Metka Krašovec, Uroš Potočnik, Anže Sever, Manja Vadla. Včasih so notranjščine v umetnosti razkazovale bogastvo in modno naprednost lastnikov, to so bili prostori lepote in optimizma, ki so bili namenjeni javnemu pogledu. Šele modernizem pokaže drugo plat kovanca: zdaj naletimo na zasebnost, ki jo povzročajo človekove osebne krize, bolezni, družinske težave ali celo politična ilegala. Na drugi strani tega predstavnega modela je meščanski barvni intimizem, poln tihega in mirnega branja, premišljevanja in sanjarjenja, kot bi se v čudovitih barvnih akordih čas zaustavil. Potem pa se je v postmodernizmu ta »žanr« razletel na vse strani. V to področje vstopa naša razstava. V kateremkoli prostoru ali njegovem fragmentu, ob kateremkoli predmetu ali pojavu v njem, ob kateremkoli času ali samo trenutku – vsakič vas bo zadelo občutje nečesa neugodnega, dtujenega, odvečnega, odvrženega , ne nujno neznanega, ne nujno grozečega, ne nujno vsiljivega (itd.), pa vendar bo tudi znano postavljeno v okolje, ki je izgubilo lastnosti in vrednosti, ki jih v interieru najbolj potrebujemo in cenimo: intimo, občutek varnosti in bližine, toplote in trajanja. Stvari, ki ga sestavljajo, so dejansko čudne, četudi bolj znane in rabljene ne morejo biti. Lahko izgledajo srečne ali zapeljive, vendar niso v resnici privlačne ali zabavne. Unheimlich je beseda iz Freudovega slovarja, ta posebna »nedomačnost domačega« pojasni razpoloženje ali pa samo začudenje, da se v okolju, ki ga najbolj podrobno poznamo ali smo ga celo sami naredili, počutimo odvečne ali celo tujce. Kot bi že na vhodu v razstavo pisalo, kar smo včasih videli v muzejih in razstavnih lokalih: dotikanje ali otipavanje stvari je prepovedano. Arne Brejc kurator