Biblioblog,
4. oktober 2013
―
Knjig v naših življenjih ni nikoli preveč, saj nam nikoli ne morejo škodovati, kvečjemu nasprotno — širijo obzorja. Če ste menja, da je poklic knjižničarja eden najmanj stresnih, saj je med vsakodnevnim večkratnim sprehodom po knjižnici ter zlaganjem gradiva na pravo mesto njegova največja skrb zgolj to, da mu katero pomotoma ne pade na glavo, vas vabimo, da si preberete naslednji prispevek.
Kaj torej je stres in zakaj je tudi delo knjižničarjev stresno?Termin stres izvira iz latinske besede stringere. Prva omemba izhaja iz 17. stoletja in je služila za opis nadloge, pritiska, muke oz. težave. V 18. in 19. stoletju se je pomen besede spremenil, uporabljali so jo za opis sile, pritiska ali močnega vpliva, ki deluje na posameznika ali na njegove notranje organe in mentalno stanje (Po David, Teja: Stres managerjev v Sloveniji). Danes stres opredeljujemo kot situacijo alarma oz. kot stanje posameznikove fizične, kakor tudi psihične pripravljenosti, da se sooči z obremenitvijo, se ji ustrezno prilagodi in jo obvlada. Pri tem so obremenitve lahko zunanje ali notranje, oz. fizične, kemične, biološke, socialne ali psihološke narave. (po David, T.)
Izvore stresa na delovnem mestu tako delimo na individualne, skupinske in organizacijske. Med individualne lahko štejemo že sam izbor poklica, ki ga opravljamo, saj velja, da so poklici pri katerih prihaja do večje medsebojne komunikacije z ljudmi (strankami, zaposlenimi, nadrejenimi...) po prepričanju tako splošne javnosti, kakor tudi strokovnjakov bolj stresni. Sledijo zahteve delovnega mesta, saj lahko prihaja do odstopanj med posameznimi opravili, ki so predvidena to za delovno mesto in zmožnostmi posameznika. Velik stresor lahko predstavljajo tudi časovni roki, saj gre za pritisk na posameznika, da pri svojem delu hiti in se pri tem zaveda, da se mu ni dovolj dolgo posvetil in ga ustrezno kakovostno opravil. Velja pravilo, da ljudje, ki so odgovorni za druge, na način, da motivirajo, ustrezno nagrajujejo oz. kaznu