Grungerji Bad Seasons na obisku v naših krajih

SPRP, 4. oktober 2013 ― Bad Seasons je grunge/alter rock postava, ki prihaja iz Tuzle. Bad Seasons so se s številnimi gostovanji na festivalih po Balkanu hitro umestili med zastavonoše grunge rocka v regiji. V Slovenijo prihajajo na krilih drugega albuma  »Spellbound«, ki obeta, da bo ekipo iz Tuzle prerinil med evropsko alter rock smetano. Krasi jih dvojni glavni vokalom ter prodorna odrska izraznost. V Sloveniji jih bo moč ujeti v Mariboru in v kranjskem bazenu:4. oktober ob 21:00: Gustaf Pekarna Maribor// + Run2None5. oktober ob 21:00: Kranjski Bazen// + DirtswitchPrvi singel z nove plošče »Spellbound« zasedbe Bad Seasons nosi naslov »Perfect Guess« in pripoveduje o življenjskem boju in preprekami s katerimi se srečujemo. Idealna izbira ali nasvet ne obstajata, vsaka situacija je nov scenarij v življenju, ki zahteva nove pristope. Skladbi bi aranžmajsko mogoče lahko prisodili sled nekaterih pesmi skupine Foo Fighters, boben dominira in ustvarjen ritem nas vodi skozi dogajanje. Veliko menjav, precej dinamik

138 ljudi včeraj. Koliko ljudi v zadnjih dveh desetletjih?

Radio Študent, 4. oktober 2013 ― Kilometer pred obalo Lampeduse je motor ladje, s približno 500 begunci pretežno iz Eritreje in Somalije, prenehal delovati. Da bi pritegnili pozornost, so zanetili manjši ogenj, ki pa se je razširil. Umrlo je 138 ljudi, 200 oseb še pogrešajo, približno 150 ljudi pa je nesrečo preživelo. Danes v Italiji tragedijo obeležujejo z minuto molka. Naš sogovornik, politolog in aktivist Roman Herzog, ocenjuje, da je številka umrlih tisti faktor, ki bo za dan ali dva, javnost in medije osredotočil na tematiko. Prejšnji teden je na italijanski obali izgubilo življenje 20 ljudi, vsako leto v Sredozemlju umre več sto, pogosto tisoč ljudi. Že približno dvajset let. O neposebnosti dogodka, odnosu Evropske Unije do beguncev in delu Frontex-a v pogovoru z Romanom Herzogom.

Muharjenje, kolobarjenje, blanširanje...

Radio Študent, 4. oktober 2013 ― Ameriški velikan tobačne industrije Philip Morris International, ki obvladuje 16 odstotkov svetovnega tržišča, samo na evropskem trgu pa na leto obrne za približno 16 milijard evrov svojih proizvodov, naj bi najel okoli 160 lobistov s ciljem, da v Bruslju omehčajo evropske poslance na področju zakonodaje o tobačnih izdelkih. V preteklih letih naj bi lobisti za kosila in večerje zapravili 1.5 milijona evrov, da bi siti in s toplimi želodci poslanci lažje odločali v prid tobačni industriji. Številke je posredovala evropska poslanka in ena izmed vodij Zelenih, Rebecca Harms, ki je v preteklem letu sestankovala s približno tretjino vseh poslancev o tej temi. V Evropskem parlamentu bodo namreč naslednji teden glasovali o reviziji tako imenovane tobačne direktive, ki je bilo načrtovano v začetku septembra, a je bilo po besedah Harmsove zaradi intenzivnega lobiranja tobačne družbe preloženo v prizadevanjih, da bo zakonodajno odločanje o tem med grškim predsedovanjem Evropski uniji, ki naj bi

Juke Ellington

Radio Študent, 4. oktober 2013 ― Zastavonoša belgijskega bassa, JUKE ELLINGTON, prihaja v Ljubljano! Pred svojim nocojšnjim nastopom v Channel Zero se bo ustavil tudi na Radiu Študent (za pogovor in kasneje tudi ekskluziven mix!), da nam v živo obrazloži, zakaj za vraga mulci po celem svetu znova skačejo na 160 BPM in streljajo s prsti v zrak... Na 89,3 MHz, ob 18.uri - tune in!

DRAGI OTROCI!Vabljeni, da kakšno urico med jesensk

Knjižnica Postojna, 4. oktober 2013 ― DRAGI OTROCI! Vabljeni, da kakšno urico med jesenskimi počitnicami preživite tudi v naši knjižnici. V ponedeljek, 28. 10. 2013, ob 12. uri ste osnovnošolci vabljeni na pravljični kviz. V torek, 29. 10. 2013, ob 12. uri ste osnovnošolci (od 10. leta naprej) vabljeni na ustvarjalno delavnico. Ne pozabi svojega mobija! PRIJAVE SPREJEMAMO NA OTROŠKEM ODDELKU! V sredo, 30.10. 2013, ob 10.45, vabljeni na ustvarjalno delavnico v knjižnico v PIVKO, ne pozabi svojega mobija!

Dan odprtih vrat v Rogu

Radio Študent, 4. oktober 2013 ― Pred nami je pester konec tedna. Festival Mesto žensk je že v polnem zagonu, v Tovarni Rog pa letos prvič organizirajo dan odprtih vrat. Franci Iskra iz Socialnega centra Rog je povedal, zakaj so se v Rogu odločili za ta dogodek: * izjava se nahaja v posnetku oddaje Znotraj Roga se bo ta vikend dogajalo marsikaj. Raznolik program je povzela Anoška iz Roga: * izjava se nahaja v posnetku oddaje Tudi Mesto žensk bo jutri v Rogu. V prostorih »Živka Skvotca« bo feministično-skovterski kolektiv Casco predstavil svoj projekt »Our Autonomus Life«. Več o projektu je povedala Klara Lippe (klara lipi), ena izmed članic kolektiva: * izjava se nahaja v posnetku oddaje Zanimivo intervencijo v obliki televizijske nanizanke so avtorice utemeljile na antropološki raziskavi. Klara Lippe je nekoliko podrobneje pojasnila njihovo antropološko izhodišče: * izjava se nahaja v posnetku oddaje Tudi sicer bo Mesto žensk poskrbelo za raznoliko kulturno ponudbo Ljubljane. Od danes bo na Bregu mogo

jessy lanza: pull my hair back

Radio Študent, 4. oktober 2013 ― Hyperdub, 2013 Kombiniranje r&b vokalov in elektronske glasbe ni novost, a se kljub temu zdi, da gre za pojav, ki se je razživel šele v zadnjih letih. Morda se dogaja celo nekakšna tiha revolucija in verjetno ne bi bili daleč od resnice, če bi jo vsaj deloma pripisali Jamesu Blaku, pa čeprav se cenjeni Britanec bolj kot z r&b-jem spogleduje s soulovsko estetiko. Pred njegovim časom je bila ločnica med klasičnim vokalom – naj si bo soulovskim ali r&b-jevskim – in klubsko elektronsko glasbo začrtana mnogo bolj jasno. Vse od izida njegovega dolgometražnega prvenca pred dobrima dvema letoma pa te ločnice vse bolj bledijo. Še bolj zanimivo je dejstvo, da ta nov pojav nagovarja tako privržence mainstreama kot alternative, je pa hkrati res, da se v zadnjem času dogajajo spremembe. Na eni strani se pojavljajo ustvarjalci, ki z bolj lahkotnim pristopom na prvo žogo že v izhodišču ciljajo na tisto bolj rekreativno publiko, na drugi strani pa je vse več tudi brezkompromisnih kreativcev, ki navd

Duh leta '45

Radio Študent, 4. oktober 2013 ― Predstavljajte si: ste Anglež, deklariran socialist, imate izkušnjo druge svetovne vojne, dali ste skozi povojno obnovo in grajenje novih temeljev družbe. In ste filmski režiser. V današnjih kriznih časih, vsaj v širši Evropi, smo vsi v ekonomskem dreku, kot da bi nas zadela vojna, čeprav nas dejansko ni. Nimate druge izbire, kot da naredite dokumentarni film, film, ki bo prikazal, kako se je včasih obnavljalo družbo, kako se je postavilo nove temelje, ki niso bili kapitalistični, kjer ni bil profit v prvem planu, temveč ljudje, družba. To se je zgodilo v Angliji leta 1945 in Ken Loach je režiser, ki nam danes s filmom Duh leta '45 ponuja to nostalgično izbiro. Sedaj pa si predstavljajte sledeče, kar verjamem, da ne bo pretirano težko: ste eden od teh, ki jih danes označujejo za generacijo brez prihodnosti, ste eden izmed politično angažiranih, ki imajo interes po spremembi družbe, po grajenju novih temeljev. In gledate ta film - ta film, ki prikazuje, točno to, kar vas zanima in kar p

Kuš!: Poslednja vžigalica

Kino Šiška, 4. oktober 2013 ― Največja majhna razstava ponedeljek, 25. november 2013, ob 20.00 Kaj se zgodi, ko ni finančnih sredstev za razstavo, ti pa bi rad vseeno ustvaril nekaj pomembnega, s težo? To vprašanje je bilo vodilo za razstavo, ki jo kurira latvijska strip … Continue reading →

Končno, stari Danny Brown!

Radio Študent, 4. oktober 2013 ― Končno je prišel je med nas stari dobri Danny Brown. Plato Old so napovedovali že vsaj pol leta, občutki so mešani. Prišla je tudi nova, presenetljivo semplarsko klasična plata Samiyama, kjer pogrešamo razštelane synthe. Machinedrum z zasanjanim, melodično duberskim albumom Vapor City, Kelpe z raznimi remiksi njegovega zlatega orla, Brooklynčan oddlogic s čvrstim EPjem Autumn Wilt, naveza Freddie Gibbs / Madlib s sladkim soulom ... Plejlista: 1 Freddie Gibbs & Madlib - Deeper 2 Danny Brown - The Return (feat. Freddie Gibbs) 3 Samiyam - Dream (Green Feelings) 4 Samiyam - Hummus [ft. The Alchemist] 5 Tha Alkaholics - Party Ya Ass Off (Suff Remix) 6 Oddisee - In My Day 7 Kelpe - Astrolomy (Mike Slott Remix) 8 Kelpe - Beaks of Eagles (Fulgeance Remix) 9 Oddlogic - Evening Textures 10 Four Tet - Parallel Jalebi 11 Machinedrum - SeeSea

Dobro predstavo naredi izčiščena zgodba

SiGledal Novice, 4. oktober 2013 ― Dramaturg in novinar Andrej Jaklič se, kot sam pravi, rad loteva priredb. Tudi sam Shakespeare, ki mnogokrat predstavlja konkreten izziv že za odraslo publiko, mu ni predstavljal težav. Kako se lutki Romea in Julije spoznata, zaljubita in umreta (pa tudi vse tisto vmes), si lahko ogledate v okviru festivala Zlata paličica danes, ob 20. uri, na velikem odru ljubljanskega lutkovnega gledališča.
Prvič na televiziji

Prvič na televiziji

Dan D, 4. oktober 2013 ― Pridružite se nam v koncertno-dokumentarnem filmu, ki nas skozi različna koncertna in vadbena prizorišča spremlja na skoraj leto dni trajajočem glasbenem popotovanju akustične turneje ‘Tiho’. Jedro filma predstavlja posnetek prvega izmed dveh razprodanih koncertov v Kinu Šiška, s katerima smo skupaj z Izštekanimi sklenili izjemno zanimivo obdobje ustvarjanja. Turneja, ki jo je sestavljalo sedemnajst odmevnih in [...]

RAZPIS ZA PROSTO DELOVNO MESTO ČISTILKA

SLG Celje, 4. oktober 2013 ― Razpisujemo prosto delovno mesto ČISTILKA.Zahtevana poklicna/strokovna izobrazba: II. stopnja.Trajanje zaposlitve: določen čas 6 mesecev z 1- mesečnim poskusnim delom.Ostali pogoji: slovenski jezik govorno in pisno poznavanje sredstev za čiščenje in postopkov čiščenja, natančnost, skrbnost, iniciativnost.Delovni čas: deljen.Sprejemamo le pisne vloge z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev. Vloge pošljite na naslov: SLG Celje, Gledališki trg 5, 3000 Celje do vključno 9. oktobra 2013. Vloge, ki ne bodo prispele pisno po pošti in vloge brez dokazil o izpolnjevanju pogojev ne bodo upoštevane.

Gate na glavo za enakopravnost

Radio Študent, 4. oktober 2013 ― Politika neoliberalnega vodenja države vse bolj povečuje populacijo obuboženih, peščica bogatih pa se zdi, da živi v nekem drugem paralelnem vesolju. Množice postajajo živčne, ko poslušajo krulenje svojih želodcev s čimer se ustvarja pritisk na upravljalce naših življenj, da nekaj storijo. Ker tem seveda trenutne razmere, glede na svoj priviligiran položaj, ustrezajo so iz rokava potegnili novo igračko, da nas zamotijo s tem, da se pogledujemo v ogledalo in preiskušamo nove potencialne oblekice in pozabimo na...: "kaj smo že hoteli?" O šolskih uniformah v razmerju z neenakostmi v družbi smo se pogovarjali z ravnateljico OŠ Nove Fužine Damjano Korošec in njenimi učenci, sociologom Srečom Dragošem, Tatjano Vonta s Pedagoškega inštituta v Ljubljani in Mojco Peček-Čuk s Pedagoške Fakultete.

Otroci se morajo dotakniti smrti

SiGledal Novice, 4. oktober 2013 ― Ko je pred dvajsetimi leti Noriyuki Sawa zamenjal Japonsko za Evropo, si ni predstavljal, da bo njegova najljubša pravljica postala prav slovenska različica povodnega moža. S seboj je prinesel mešanico japonske lutkovne tradicije in lastnega sloga, v katerem prepleta nastope lutk in igralcev. Izdelovalec lutk, sanjač in profesor na praški akademiji se je lani prvič predstavil slovenskemu občinstvu z režijo pravljice Ribič Taro. Produkcijo Lutkovnega gledališča Maribor si lahko ogledate danes, 4. oktobra 2013, na velikem odru ljubljanske drame v okviru festivala Zlata paličica.

The Dream Is Always The Same

Radio Študent, 4. oktober 2013 ― I deal in human fulfillment. 01 tangerine dream - love on a real train 02 tangerine dream - the dream is always the same 03 jeff mills - light of electric energy 04 jeff mills - sts-47- up into the beyond 05 jeff mills - t-minus and holding 06 jeff mills - way back 07 population one - a1 08 patrice scott - nostalgia 09 the exaltics - sieben 10 the exaltics - vier 11 conforce - wave trace 12 arpanet - event horizon (instrumental)

Župnija Senovo

Kamra.si, 4. oktober 2013 ― Župnija Senovo je bila ustanovljena 1. januarja 1964 z odcepitvijo od župnije Brestanica. Farna cerkev nove župnije je postala cerkev sv. Janeza Krstnika, prvi župnijski upravitelj pa dotedanji brestaniški kaplan Janez Nanut, ki je bil leta 1984 imenovan za župnika župnije Senovo.

minimal

Lublana, 4. oktober 2013 ― V soboto, 5. oktobra, se v staro mestno jedro vrača legendarni lokal Minimal, svečano otvoritev, ki je napovedana za 17. uro, pa bo zaznamovala tudi fotografska razstava Igorja Andjelića z naslovom Happy End, Napovedani dogodek je Igor Vidmar pospremil z

Pogovor o paliativni oskrbi

Goriška knjižnica Franceta Bevka, 4. oktober 2013 ― Vabljeni v knjižnico na pogovor o oskrbi bolnikov s kroničnimi neozdravljivimi boleznimi (rak, demenca, odpovedovanje srca …) in njihovih svojcev v sredo, 9. oktobra 2013 ob 18. uri. Sodelujejo svojci bolnikov in zdravnika Jana Harej Figelj ter Matjaž Figelj. Pogovor bo vodila Ingrid Kašca Bucik.

Spominčice

Biblio terminologija, 4. oktober 2013 ― Napove oči so modre kot spominčice Te dni, ko je izbruhnila pomlad v vsej svoji nebrzdani veselosti prebujene narave, so marsikje iz trave pokukale na dan in se razcvetele tudi skromne, skoraj plahe modre drobnocvetne spominčice. Najbolje se počutijo v travi na mokrih tleh, zato se pogosto razraščajo na bregovih potokov, kar se zrcali v variantah slovenskega in hrvaškega imena potočnica. Vrtnarji trdijo, da čiste modre barve med rastlinami ni veliko, vsaj če primerjamo modre cvetove s številom rumenih, rdečih ali belih cvetlic, zato so spominčice še toliko bolj posebne. Na modri barvi se oči spočijejo, modra je barva upanja in zvestobe, to ponazarja tudi ime cvetlice v mnogih jezikih. Njeno latinsko ime, ki se ohranja tudi v nekaterih drugih jezikih, je Myosotis in ni prav nič romantično, izhaja namreč iz grščine, kjer to pomeni "mišje uho", ker so njeni listki takšne oblike (prevod tega imena poznata npr. nemščina in angleščina). Poznavalci trdijo, da obstaja vsaj kakih 50 vrst spominčic, vse pa imajo majhne cvetove modre, roza ali bele barve z rumenim krogcem prašnikov v središču. Od tujih poimenovanj najbrž vsi najbolje poznamo angleško forget-me-not, ki je bilo zabeleženo že v začetku šestnajstega stoletja in je nastalo kot enostaven prevod francoskega imena. Pomenska sestavina "ne pozabiti" se danes ohranja v številnih jezikih, zanimivo pa je, da med mnogimi samo slovenščina in češčina vsebujeta pomen "spominjati se". Je to dokaz velikega pozitivizma ali apatije, ko pustimo vse propasti in se potem samo še spominjamo . . . ? Das Vergissmeinnicht, Gabriel Schachinger, München 1886, olje na platnu, 53 x 38,5 cmVir: Wikimedia Commons angleško forget-me-not, mouse ear bolgarsko незабравка (nezabravka) češko pomněnka dansko forglemmigej doljna lužiščina njezabyńki esperanto neforgesumino francosko ne m'oubliez pas frizijsko forjit my net gornja lužiščina njezapomnička holandsko vergeet-mij-niet
Odkrivanje informacij

Odkrivanje informacij

Biblio terminologija, 4. oktober 2013 ― © beliefnet V sestavku Od iskanja do poizvedovanja in odkrivanja sem že spregovoril o združevalnem iskanju in metaiskalnikih, za katere pa se je kmalu izkazalo, da za današnje potrebe zahtevnih uporabnikov in učinkovito obvladovanje množice raznovrstnih informacijskih virov več ne zadoščajo in so preokorni, prepočasni ter premalo prilagodljivi, predvsem pa je njihovo iskanje vse preveč "površinsko" in vezano zgolj na metapodatke, premalo pa na vsebino dokumentov. Pred nekaj leti so te pomanjkljivosti začela reševati nova informacijska orodja, ki se kitijo z inovativnim in nadvse zvenečim prilastkom discovery ter omogočajo hitro in učinkovito sočasno iskanje po velikem številu zelo raznolikih informacijskih virov, dostopnih na internetu in/ali v lokalnih elektronskih in tudi fizičnih zbirkah knjižnic. Zasnovana so tako, da iščejo po enotnem in vnaprej pripravljenem centralnem indeksu, ki vsebuje metapodatke o člankih v elektronskih revijah, e-knjigah in raznovrstnih dokumentih v institucionalnih repozitorijih ter podatke iz bibliografskih zbirk in knjižničnih katalogov. Njihova odlika je, da lahko iskanje posega tudi v celotna besedila dokumentov, nabor virov, ki jih iskanje zaobseže, pa navadno določi knjižnica ali kar uporabnik sam glede na svoje (lahko tudi trenutne) potrebe in zahteve. To so orodja za odkrivanje informacij (ang. discovery tools), s katerimi je prišla tudi množica novih in v slovenščini doslej slabo obvladljivih poimenovanj kot so discovery, discovery service, discovery tool, solution, discovery solution, e-discovery, electronic discovery, discovery expert in še kakšno. Knjižnice Univerze v Ljubljani bodo letos nadgradile storitve in funkcije dosedanjega metaiskalnika MetaLib (DiKUL) z namestitvijo servisa za odkrivanje informacij, zato je čez zimo in pomlad potekalo testiranje in ocenjevanje štirih ponujenih rešitev (za tovrstna orodja se pogosto uporabljata tudi termina discovery solution ali samo solution), to so OCLC WorldCat Local,

Soba sreče 2

MAO, 4. oktober 2013 ― Soba sreče je konceptualno izhodišče za eksperimentalne projekte s področja raziskovanja, uprizarjanja, oblikovanja in zaznavanja različnih stanj duha, uma in telesa, ki bi jih lahko poimenovali Sreča. Soba sreče je občasni prostor na Gosposki 3, v Ljubljani, namenjen praksam s področja spoznavanja in negovanja različnih poti do sreče v pomenu iskanja ravnotežja med zunanjim svetom in notranjim bitjem.

Red Dawn above the City of Women / Rdeča zora nad mestom žensk

Prepih ~ Draft (Tea Hvala), 4. oktober 2013 ―  Poster by Anna Ehrlemark The special autumn edition of feminist and queer festival Red Dawns is going to happen between October 12th and 26th 2013 at various venues in Ljubljana, right after the 19th edition of City of Women fest. Our joint events are happening under the title Red Dawn above the City of Women. Expect a lot! And check out the full program here.  Below is my introductory text
Čopova diploma in Čopova priznanja 2012

Čopova diploma in Čopova priznanja 2012

Biblioblog, 4. oktober 2013 ― Zveza bibliotekarskih društev Slovenije podeljuje Čopove diplome in Čopova priznanja kot najvišje državne nagrade za izjemne uspehe na področju knjižničarstva, ki so širšega družbenega pomena in prispevajo k napredku knjižničarske stroke. Čopova diploma in Čopovo priznanje sta poimenovana po slovenskem knjižničarju in učenjaku Matiji Čopu. Čopova diploma se podeli za izredno pomembno življenjsko delo na področju knjižničarstva, ki je širšega pomena in prispeva k ugledu in napredku knjižničarske stroke. Čopove diplome se podeljujejo posameznikom, ki so člani rednih ali pridruženih članov Zveze. Čopovo diplomo lahko posameznik prejme le enkrat. Čopovo priznanje se podeli za enkratne dosežke, ki so plod izvirnih strokovnih pristopov ali za posebne zasluge pri popularizaciji knjižničarstva, krepitvi ugleda knjižničarjev, knjižnic in knjižničarske stroke v javnosti ter za zasluge pri razvoju knjižnične dejavnosti. Čopova priznanja se podeljujejo posameznikom, ki so člani rednih članov Zveze, rednim članom Zveze ter pridruženim članom Zveze. Izjemoma se Čopova priznanja podeljujejo tudi drugim organizacijam, ki podpirajo delovanje Zveze in njenih članov oziroma imajo posebne zasluge za popularizacijo in napredek knjižničarske stroke. Čopovo priznanje lahko posameznik ali organizacija prejmeta večkrat. Dobitnica Čopove diplome za leto 2012je Zlatka Rabzelj, Ministrstvo za obrambo RS (obrazložitev). Dobitniki Čopovih priznanj za leto 2012 so Mojca Gomboc, Mariborska knjižnica (obrazložitev), Janja Turk, Osrednja humanistična knjižnica Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (obrazložitev) in Vojko Konrad Zadravec, Mestna knjižnica Ljubljana (obrazložitev) (na sliki od leve proti desni). Nagrajenkam in nagrajencu iskreno čestitamo! Zveza bibliotekarskih društev Slovenije je kot priznanje za strokovno delo doslej podelila naslednje Čopove diplome Čopova priznanja Tehnično navodilo: Brskalnik Chrome navadno noče odpirati pdf datotek (tokrat so žal to vse obrazložit

Urad za intelektualno lastnino bi rad spisal nacionalno strategijo razvoja intelektualne lastnine (brez vašega mnenja)

Biblioblog, 4. oktober 2013 ― Gašper Žejn nas je opozoril na obisk, na katerega bi morali priti tudi knjižničarji. Povzemamo vabilo, ki je bilo objavljeno na Slotech. WIPO bo konec meseca prišel na dvodnevni obisk na domači Urad za intelektualno lastnino. Namen obiska je tudi pomoč pri ustvarjanju nacionalne strategije razvoja intelektualne lastnine, zato so pri UIL želeli zajeti čim širši nabor relevantnih akterjev in pridobiti njihova stališča. Zanimivo opažanje pa je, da v program razvoja nacionalne strategije nacija očitno ni vključena. Na strani Urada za intelektualno lastnino namreč napovedi obiska ni zaslediti ne med novicami, ne med sporočili za javnost. Podobno se da sklepati tudi iz programa. Okvirni program za prvi dan, 29. januarja 9.00 - 10.00 - Sestanek z direktorjem URSIL 10.15 - 11.00 - Srečanje z državnim sekretarjem/ministrom in predstavniki MGRT 11.30 - 12.30 - Sestanek s predstavniki organizacij kolektivnega upravljanja pravic IL (SAZAS, Zavod IPF) 13.45 - 15.00 - Sestanek s predstavniki URSIL 15.30 - 16.30 - Sestanek s predstavniki zastopnikov pravic IL Okvirni program za drugi dan, 30. januarja 9.00 - 10.30 - Sestanek z Gospodarsko in Obrtniško zbornico Slovenije, SPIRIT (TIA, JAPTI) 11.00 - 13.00 - Sestanek s predstavniki univerz, TTO, tehnoloških parkov, inkubatorjev 14.15 - 16.00 - Sestanek s predstavniki URSIL Pozornemu očesu pa ne bo ušlo, da v okvirnem programu obiska pravzaprav ni predvidenih srečanj s tistimi, ki se jih intelektualna lastnina še posebej tiče: npr. zainteresirani posamezniki, knjižnice, druge nevladne organizacije in seveda tudi tisti, ki jim velike založbe pravijo potrošniki (četudi se npr. pri ogledu filma ne potroši niti kultura niti film). V želji, da bi zares zajeli čim širši spekter pogledov in razmišljanj in prekinili zarotniško delovanje UIL in WIPO, vas vabimo, da se sestanka udeležite tudi tisti, ki ste mnenja, da avtorska pravica 70 let po avtorjevi smrti ne služi več avtorju (in zategadelj to ne more biti avtors

Knjižničarji in stres

Biblioblog, 4. oktober 2013 ― Knjig v naših življenjih ni nikoli preveč, saj nam nikoli ne morejo škodovati, kvečjemu nasprotno — širijo obzorja. Če ste menja, da je poklic knjižničarja eden najmanj stresnih, saj je med vsakodnevnim večkratnim sprehodom po knjižnici ter zlaganjem gradiva na pravo mesto njegova največja skrb zgolj to, da mu katero pomotoma ne pade na glavo, vas vabimo, da si preberete naslednji prispevek. Kaj torej je stres in zakaj je tudi delo knjižničarjev stresno?Termin stres izvira iz latinske besede stringere. Prva omemba izhaja iz 17. stoletja in je služila za opis nadloge, pritiska, muke oz. težave. V 18. in 19. stoletju se je pomen besede spremenil, uporabljali so jo za opis sile, pritiska ali močnega vpliva, ki deluje na posameznika ali na njegove notranje organe in mentalno stanje (Po David, Teja: Stres managerjev v Sloveniji). Danes stres opredeljujemo kot situacijo alarma oz. kot stanje posameznikove fizične, kakor tudi psihične pripravljenosti, da se sooči z obremenitvijo, se ji ustrezno prilagodi in jo obvlada. Pri tem so obremenitve lahko zunanje ali notranje, oz. fizične, kemične, biološke, socialne ali psihološke narave. (po David, T.) Izvore stresa na delovnem mestu tako delimo na individualne, skupinske in organizacijske. Med individualne lahko štejemo že sam izbor poklica, ki ga opravljamo, saj velja, da so poklici pri katerih prihaja do večje medsebojne komunikacije z ljudmi (strankami, zaposlenimi, nadrejenimi...) po prepričanju tako splošne javnosti, kakor tudi strokovnjakov bolj stresni. Sledijo zahteve delovnega mesta, saj lahko prihaja do odstopanj med posameznimi opravili, ki so predvidena to za delovno mesto in zmožnostmi posameznika. Velik stresor lahko predstavljajo tudi časovni roki, saj gre za pritisk na posameznika, da pri svojem delu hiti in se pri tem zaveda, da se mu ni dovolj dolgo posvetil in ga ustrezno kakovostno opravil. Velja pravilo, da ljudje, ki so odgovorni za druge, na način, da motivirajo, ustrezno nagrajujejo oz. kaznu

Voščilo ob dnevu žena

Biblioblog, 4. oktober 2013 ― ONE Kolikor imen za mame in žene, toliko pesmi! Piskajo v trobentice rumene Mati in hči - olje na platnu  jih usta ljubezni. So mamice, matere, mame, so none in ome, vse s svetim zaznamovane in s križem Madone. Kruh in božanje nežno nosijo v dlani, ptico s pesmijo nepresežno na srčni strani. Vejo za zvezdni prah, zrle so v brezna pogube in kot žive, bi umrle za svoje ljube. (T.Pavček)  Želimo vam lep praznik!  Vaš Biblioteam

Biblos - testiranje se je začelo!

Biblioblog, 4. oktober 2013 ― Projekt Biblos predstavlja prvi resni poizkus za prodajo in izposojo e-knjig v slovenščini v Sloveniji. Testno obdobje delovanja bo predvidoma potekalo do konca junija letos. Trenutno pri projektu v testni fazi sodeluje 10 slovenskih splošnih knjižnic, tesno sodelovanje pa se vrši tudi z IZUM-om, saj so Biblos povezali s COBISS-om. Tako lahko vsak član knjižnice, katera je vključena v sistem, s pomočjo številke članske izkaznice, ter gesla, ki ga uporablja za storitev Moja knjižnica, dostopa tudi do Biblos-a. Servis je za uporabnike brezplačen. Za dostop je potrebno pridobiti lasten Adobe ID, saj so vse knjige zaščitene z Adobe DRM zaščito. Izposoja traja 14 dni, po tem obdobju pa se datoteka zaklene in branje ni več možno. Vse testne knjižnice imajo (bodo imele) na voljo tudi posebne bralnike za izposojo.V trenutni fazi razvoja so razvili dve aplikaciji: za operacijski sistem Android ter iOS. Knjige so v večini v standardnem formatu e-pub, lahko pa so tudi v obliki pdf. V obliki pdf nalagajo predvsem založniki, s strokovnimi vsebinami. Potrebno je poudariti, da se v slovenskem založništvu kaže velik interes za prodajo e-knjig (na Amazonu niso uspešni, saj ni prilagojen za prodajo v Sloveniji). Biblos je slovenski sistem, namenjen prvenstveno e-knjigam v slovenskem jeziku. Trenutno so sklenili dogovor z več kot 10 založniki, z najmanj še enkrat toliko pa se še dogovarjajo. Dogovori potekajo tudi z posameznimi avtorji, kajti Biblos prinaša priložnosti tudi za samozaložnike.Za razvoj so avtorji porabili eno leto, dogovarjanja pa so v teku že nekaj let. Gre za velik sistem, razdeljen na tri posamezne dele, in sicer: uporabniški del, del za založnike ter del za knjižničarje (uporabljajo lahko urejanje vsebin in tudi uporabnikov). Ker je sistem povezan s COBISS-om, lahko pridobijo vse uporabnike iz obstoječe zbirke. Po koncu testnega obdobja bo tako sinhroniziran celoten pretok prometa. To pomeni, da bomo lahko vso gradivo, ki se nahaja v Biblosu iskali in pregledovali
Knjižničarji in stres - rezultati ankete

Knjižničarji in stres - rezultati ankete

Biblioblog, 4. oktober 2013 ― Danes zaključujemo z zbiranjem odgovorov na temo prisotnosti stresa pri knjižničarskem poklicu. Od objave članka smo prejeli 23 izpolnjenih anket, rezultati pa so naslednji:16 knjižničarjev (70%) dosega univerzitetno raven, magisterij imajo opravljen 4 knjižničarji (17%) , ter 3 (13%) visokošolsko izobrazbo. Razmerje med univerzitetnimi bibliotekarji in priučenimi je skoraj 50% . Da imajo priučeno izobrazbo je odgovorilo 12 (52%) knjižničarjev, univerzitetnih bibliotekarjev pa je 11 (48%). Največ odgovorov smo prejeli od bibliotekarjev, ki delajo v visokošolski knjižnici, in sicer 12 (52%), sledijo tisti iz splošnih ter šolskih knjižnic. Prvih je 5 (22%), drugih pa 4 (17%). 2 bibliotekarja (9%) pa delata v specialni knjižnici.S pretežno strokovnim delom se ukvarja 9 (39%) bibliotekarjev,s pretežno delom z uporabniki 7 (30%), s pretežno organizacijskim 5 (22%) ter pretežno vodstvenim delom 2 (9%) bibliotekarja. Glede delovne dobe je odgovorilo največ bibliotekarjev , katerih doba je manjša od 5 let,in sicer 7 (30%), z delovno dobo med 6 in 10 let ,je odgovorilo 5 (22%) bibliotekarjev, med 11 in 20 let, 6 (26%) bibliotekarjev, med 21-30 let 3 (13%) bibliotekarji ter več kot 30 let 2 (9%) bibliotekarja. Bibliotekarji smo s svojim poklicev v večini srednje zadovoljni. Za ta odgovor se je odločilo 13 (57%) bibliotekarjev, da so zelo zadovoljni ih je odgovorilo 8 (35%), zgolj 2 (9%) pa s svojim poklicem nista zadovoljna. Nadalje smo anketirance spraševali o stresnosti situacij, tipičnih za delo v knjižnici. (Stopnja 1 tu pomeni najmanj stresno situacijo, stopnja 3 pa najbolj stresno.) Iskanje gradiva po policah za bibliotekarje ne predstavlja posebnih težav. 15 jih je odgovorilo,da tovrstno opravilo za njih ni stresno, 3 je to delo srednje stresno, 5 pa jih ni zadolženih za to opravilo.  Podobno je pri iskanju gradiva preko kataloga COBISS. Za 16 anketirancev iskanje preko kataloga ni stresno, za 2 je tovrstno delo delno stresno in prav tako za 2 zelo stresno, 3 pa niso z
Jubilej Majde Ujčič

Jubilej Majde Ujčič

Biblioblog, 4. oktober 2013 ― Pred nekaj dnevi je sedaj že upokojena kolegica Majda Jakše-Ujčič praznovala osemdeseto obletnico. Marsikdo med nami jo pozna, od generacije pa je odvisno, v kakšni vlogi. Ni več dosti takih, ki jim je bila kolegica bibliotekarka v knjižnicah, od mariborske Študijske do ljubljanske Mestne in NUK-a, bila je katalogizatorka, klasifikatorka, vodja nabave, vodja nacionalne bibliografije. Več nas je takih srednjih let, ki smo z njo sodelovali na fakulteti, v društvu in strokovnih telesih, kjer je bila še pred nekaj leti zelo aktivna, največ pa je verjetno bibliotekarjev mlade generacije, ki jim je predavala in bila mentorica na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, kjer je predavala do leta 2001. Vsem pa je zapustila isti pečat in nepozabni vtis stroge in zagnane, poglobljene strokovnjakinje, nepopustljive in natančne tako do drugih kot tudi do sebe. Ob tem pa se je znala od srca in nezadržano nasmejati, tudi ali celo predvsem svojim napakam. Tako natančno, nepopustljivo in vendarle nasmejano sodelavko smo jo do leta 2009 z veseljem srečevali tudi v krogu Bibliotekarske terminološke komisije, od koder je tudi ta portretna fotografija. Majdi Ujčič ob jubileju iskreno čestitamo in ji želimo mnogo zdravja še naprej! Petek, M.: Jubilejni portret Majde Ujčič. Knjižnica, 48(2004)1-2, str.245-249 Majda Ujčič (Wikipedija)
Izšel je novi Štubidu

Izšel je novi Štubidu

Biblioblog, 4. oktober 2013 ― Štubidu lahko dobite v knjižnici Oddelka BINK FF in v NUK-u v ICB. Lahko ga tudi naročite preko sekcijasb@gmail.com.Kratek vpogled v vsebino majske številke revije študentov bibliotekarstva - Štubidu:Bralne navade skozi čas: Leja Rakar - Pri študiju veliko govorimo o informacijskih virih in kako se njihovi uporabniki spreminjajo skozi čas. Med kakšne uporabnike spadamo študentje?Intervju z vodjo knjigarne IRENO GRILC: Polona Vozel - Irena Grilc je pred dvema letoma diplomirala na Filozofski fakulteti, natančneje na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. Danes je stara 27 let in vodi knjigarno Felix v Kranju.INTERVJU Z ASISTENTKO dr. Tanjo Merčun: Ana Češarek in Polona Vozel - Tanja Merčun, nekoč zlata maturantka in predsednica Sekcije študentov bibliotekarstva (med leti 2005-2007), je asistentka in raziskovalka na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. Pogovarjali smo se o njeni akademski poti, zanimalo nas je tudi, katere lastnosti so potrebne za uspešno delo mladega raziskovalca.DNEVI PRAKSE Izkušnje različnih študentov z obvezno prakso v 3. letniku: Neža TroštŠtudentje spoznavamo in se učimo: PRAGA IN ČEŠKI JEZIK: Mateja KraljPRAGA. Praha. Prague Prag - Ekskurzija 2013: Ana Č. in Maja P.Študent/ka bibliotekarstva v akciji!: Mojca Trtnik - Kam po zaključku študija? Kje naj se zaposlim? Kakšna znanja imam in kakšna potrebujem? Kaj je moja prednost na trgu dela pred ostalimi iskalci zaposlitve?Intervju z direktorjem knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka: Meta Eržen - V zadnjih dveh letih je knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka pod vodstvom mag. Matjaža Eržena pridobila nov vhod, ki omogoča vstop invalidskim vozičkom, selitev mladinskega oddelka na novo večjo lokacijo ter dala v izposojo elektronske knjige. Naštete so zgolj najpomembnejše novosti, veliko je še ostalih. Mag. Eržen si je vzel čas in za Štubidu predstavil svojo delovno pot ter vpogled v nekatere novosti v bibliotekarski stroki.KNJIGARNA FILOZOFSKE FAK

Knjižničarsko ogledalo - Maja Plazar, študentka

Biblioblog, 4. oktober 2013 ― Nadaljujemo z intervjuji knjižničarjev, tokrat bodočih. Oglejte si tudi intervju z Ano Češarek. Sem Maja, študentka 3. letnika smeri bibliotekarstva. Prihajam iz Velenja. Vseskozi me veseli knjižničarstvo, ki je bilo tudi moja prva izbira pri študiju ki je bilo tudi moja prva izbira. Sicer me mika tudi pedagoško delo, vendar ga  knjižničarko delo deloma tudi vključuje. V lanskem letu sem se preizkusila z nekaj mesečnim delom v knjigarni, vendar sem ugotovila, da imam v bližini raje knjige vseh starosti. Od marca letos pa delam preko študenta v splošni knjižnici Velenje, kjer sem v preteklih letih že tudi opravljala počitniško delo. Moja želja v prihodnosti? Vsekakor delo v splošni knjižnici. 1. Kakšen bo COBISS leta 2016? Sama menim, da bo vedno bolj prijazen in podoben spletnim iskalnikom, npr. primer Google, ki ima samodejno popravljanje iskalnih zahtev (avtokorekcija). Verjetno bo vedno bolj prilagodljiv uporabnikom. 2. Kdaj bo zgrajen NUK2?Na to je pa res težko odgovoriti. Glede prostorske stiske mislim, da bi ga že kar nujno potrebovali.4. Ali je v Sloveniji prostor še za en Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo?Mogoče bi bila prednost še enega oddelka v tem, da bi se študentje med seboj lahko povezovali in dopolnjevali. Je pa res, da na našem oddelku že nekaj časa ni bilo omejitve pri vpisu in tudi po končanem študiju je vprašanje glede naših delovnih mest. 6. Tvoj zadnji objavljeni prispevek.Bo kar prispevek v našem Štubiduju8. Od česa te pri študiju najbolj boli glava? Pravzaprav sem si izbrala študij, ki mi je pisan na kožo. Če že moram kaj izpostavit, sem slaba v angleškem jeziku, zato mi ta literatura vzame res veliko časa in truda pri prevajanju.9. Koliko knjižničarjev potrebujemo, da izposodimo knjigo?Smeh. To vprašanje me spomni na številne podobne šale. Odgovor: Dva. Eden, da najde knjigo o tem, kako se knjige izposojajo, drugi pa da to dejansko naredi.10. Ali so diplomanti Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost

Knjižničarsko ogledalo - Ana Češarek, študentka

Biblioblog, 4. oktober 2013 ― Nadaljujemo z intervjuji knjižničarjev, tokrat bodočih. Oglejte si tudi intervju z Majo Plazar.Sem Ana, študentka 3. letnika bibliotekarstva in informatike, smer informacijska znanost iz Ribnice.Bibliotekarstvo je bila moja prva izbira študija. Odločala sem se še med geografijo in slovenistiko, vendar sem se po informativnih dneh, kjer so na Oddelku BINK povedali, da so njihovi diplomanti še najbolj zaposljivi (!) od vseh na FF, odločila za bibliotekarstvo. V letošnjem študijskem letu delam preko študentske napotnice v Osrednji humanistični knjižnici. Čudovite in koristne izkušnje z delom z uporabniki si pridobivam v knjižnici na Oddelku za arheologijo. Delo v visokošolskih knjižicah me najbolj veseli, ker sem vedno v stiku z ambicioznimi mladimi ljudmi. Preskusila sem se tudi v šolski knjižnici, kjer mi je bilo zaradi podobnega razloga všeč. Če bom čez pet let zaposlena v knjižnici (pa naj bo katerakoli), bom zadovoljna, ker bom lahko delala v stroki, ki jo študiram in me veseli.Kakšen bo COBISS leta 2016?Leto 2016 bo prišlo zelo kmalu in če bodo kakšne spremembe upam, da bodo šle v smer poenostavljanja vmesnika tako za uporabnike, kot za bibliotekarje. Skoraj nujno za prihajajočo generacijo bi bilo, če bi toleriral tipkarske napake. Morda bi bilo zanimivo dodati kakšne slike npr. sliko tlorisa knjižnice in s puščico označeno, kje se iskana knjiga nahaja. Ker gre trend v smer e-publikacij, COBISS pa nam na vstopni strani pove, da je virtualna knjižnica, bi lahko omogočal več funkcij namenjenih iskanju in prebiranju e-publikacij. Recimo iskanje samo po e-knjigah bo verjetno že aktualno. Ali je v Sloveniji prostor še za en Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo?Če bi obstajal še en oddelek, bi v njem videla možnost sodelovanja. Sekcija študentov bibliotekarstva bi imela več možnosti delovanja, Štubidu bi imel več bralcev, več profesorjev bi dobilo zaposlitev … Naš oddelek že sedaj spada med manjše, a kljub temu proizvede preveč diploma
Častitljiva dama je še vsa mladostna

Častitljiva dama je še vsa mladostna

Biblioblog, 4. oktober 2013 ― Ta teden je bilo v Mariboru burno (kot da ni tako že vsak navaden dan!), tokrat po zaslugi in v čast Univerzitetni knjižnici Maribor, ki praznuje častitljivih 110 let odkar je bila v začetku prejšnjega stoletja ustanovljena iz majhne zbirke 312 društvenih knjig zanesenjakov, ki so hoteli dati slovenskemu Mariboru še nekaj več. Častitljiva dama se pri teh letih prav odlično počuti in vsa mladostna poka od zamisli, znanja in energije, to lahko vidimo vsak dan ob njenih dosežkih kot njeni uporabniki, stanovski kolegi ali kar tako državljani. Te dni je še prav posebej zablestela z množico prireditev od ponedeljka do petka, vsak dan se kaj dogaja, strokovna predavanja priznanih znanstvenikov in umetnikov pa je kronala svečana prireditev v torek zvečer. Slavnostni govorniki so bili mariborski župan dr. Andrej Fištravec in rektor Univerze v Mariboru dr. Danijel Rebolj, ki je tudi pokrovitelj jubilejnih dogodkov, pa seveda ravnateljica knjižnice dr. Zdenka Petermanec. Njej in njenemu kolektivu čestitamo ob častitljivem jubileju in jim želimo tako uspešno delo tudi naprej, istočasno pa se jim zahvaljujemo za trajno in angažirano sodelovanje na vseh s knjižničarstvom povezanih področjih. Pozdrav in slavnostni nagovor ravnateljice dr. Zdenke Petermanec Z razstave ob 110. jubileju UKM – Ravnatelji UKM, štirje so bili na slovesnosti prisotni in prijetno je bilo poklepetati s starimi znanci in prijatelji! Uvod v svečanost ob 110. obletnici UKM je prijetno zaznamoval železni repertoar Zorana Predina, od Praslovana do Bolj star . . . Nekaj utrinkov iz medijev: Univerzitetna knjižnica Maribor obeležuje 110 let, Večer, 27.5.2013 110 let Univerzitetne knjižnice Maribor, RTVSlo, 27.5.2013 Knjižnica smo ljudje, Večer, 28.5.2013 UKM v številkah, Večer

Recite NE zapiranju grških splošnih knjižnic! (peticija)

Biblioblog, 4. oktober 2013 ― Objavljamo pismo grških knjižničarjev, ki prosijo za podporo. Upajmo, da ne bomo kmalu v podobni situaciji tudi mi.Recite NE zapiranju grških splošnih knjižnic!Spoštovani,V imenu grškega združenja knjižničarjev in informacijskih znanstvenikov (EEBEP):Grška družba doživlja veliko družbeno-gospodarsko krizo, ki je prisotna v vsakdanjem življenju. Protiutež tej krizi sta izobraževanje in kultura.Obstajajo govorice o zaprtju in združevanju splošnih knjižnic v Grčiji, institucije, ki obstajajo že desetletja in služijo lokalnim skupnostim, opravljajo storitve za vse državljane, ne glede na njihovo starost, izobrazbo, spol, raso ali prepričanje.Združenje grških knjižničarjev in informacijskih znanstvenikov (EEBEP) vas vabi, da podpišete peticijo, da bi pomagali poudarjati prispevek in pomembnost naših knjižnic.Mislimo, da je skrajni čas, da se ljudje, ki podpirajo prizadevanja splošnih knjižnic ukrepajo in zahtevajo od grške vlade, da:- ne zapre katero koli knjižnico,- dodatno zaposli usposobljeno osebje,- se pridruži evropskim projektom za razvoj novih in inovativnih storitev,- da sredi krize okrepi njihovo družbeno vlogo.Podpišite peticijo tukaj: http://goo.gl/TeKYN(Peticija je napisana v grščini, zgornje besedilo je prevod iz angleščine)

Ko smo imeli socializem

Dnevnik, 4. oktober 2013 ― Med 28 filmi britanskega cineasta Kena Loacha je zelo malo dokumentarcev, kar je pravzaprav »logično« glede na to, da so njegovi igrani filmi (ali vsaj večina njih) takšni, da delujejo bolj realno od realnosti same: v njih gre vselej za neki realen...

Izvirnost pomembnejša od izvedljivosti

Dnevnik, 4. oktober 2013 ― Konec avgusta je ministrstvo za kulturo objavilo razpis, s katerim bo izbralo organizatorja predstavitve Slovenije na 14. mednarodni razstavi arhitekture v Benetkah. Je zastopanje Slovenije na bienalu zgolj prestižnega značaja ali ima nemara tudi

Svež piš z okusom starih dobrih časov

Dnevnik, 4. oktober 2013 ― Zmerom je koristno ozreti se onkraj konvencionalnih mednarodnih sidrišč nove muzike, pa ne zgolj zaradi širjenja obzorij, ampak iz čisto osnovne radovednosti glede tega, kaj počnejo pri malo bolj oddaljenih evropskih sosedih. Za preizkus si...

Doslej največji Knjigokup

Dnevnik, 4. oktober 2013 ― Prejšnji teden se je v knjigarni založbe Modrijan začel četrti Knjigokup, najdaljši knjižni sejem pri nas, ki bo vrata zaprl 19. oktobra. Tokrat na njem sodeluje največ založnikov doslej, okoli štirideset jih je, ki po ugodnih cenah ponujajo...
še novic