Biblio terminologija, 1. marec 2014 ― Idejo za današnji prispevek sem dobil povsem slučajno ob listanju nove knjige, ki je pravkar prišla v knjižnico in pri kolegu katalogizatorju še čakala na obdelavo. Na eni od preliminarnih strani, tisti nasproti naslovne strani, se je nizala množica podatkov o knjigi, vključno z zapisom CIP Britanske in Kongresne knjižnice, kjer je bodel v oči blok štirih oznak ISBN z okrajšavam podobnimi oznakami v oklepajih (sličica na levi). Ker vemo, da je ISBN, to je Mednarodna standardna knjižna številka (International Standard Book Number), enolična oznaka in zato za vsako knjigo ena sama, nosi več ISBN oznak v bibliografskem opisu dodatno informacijo o vzporednih izdajah te publikacije. Priročnik za uporabnike Mednarodne standardne knjižne številke : mednarodna izdaja ( Nuk, 2006) je glede tega dovolj jasen v poglavju 5.4. Knjige v različnih končnih oblikah: "Različne končne oblike publikacije (npr. broširano, vezano v platno, v Braillovi pisavi, zvočna knjiga, elektronska publikacija z dostopom na daljavo) zahtevajo samostojne oznake ISBN. Kadar so elektronske publikacije dostopne v različnih formatih (npr. .lit, .pdf, .htlm, .pdb), dobi vsak samostojno dostopen format svojo enkratno oznako ISBN." V navedenem primeru gre torej za štiri vzporedne izdaje, ki jih natančneje opredeljujejo kratice v oklepajih – trdo vezana, mehko vezana in dve elektronski izdaji, to je v formatih zapisa PDF in ePub, kar je še nekoliko jasneje in bolj očitno navedeno v knjigotrškem katalogu: V angleščini so za označevanje vezave najpogosteje v uporabi naslednje oznake: pb, pbk, ppr. paperback mehka vezava, broširana vezava TPB trade paperback (mehka vezava večjega formata) SC soft-cover mehka vezava hb, hbk hardback trda vezava HB/DJ hardback with dust jacket trda vezava s ščitnim ovitkom Bibliotekarski terminološki slovar je evidentiral za različne vrtste vezav naslednje okrajšave (o vezavah samih pa je bilo že prej govora na straneh tega bloga): br.,

Radio Študent, 1. marec 2014 ― Pred skorajšnjim dnevom žena namenjamo Nedeljsko šlagerico vsem ženam, materam, dekletom ... ne samo izbrankam s spodnjimi imeni. "Kako ti je ime, djevojčica?"   1.    Indexi - Ana (4:33) 2.    Uragani - Deborah (3:07) 3.    Grupa San - Anabela (3:54) 4.    Duško Lokin - Ljiljana (3:30) 5.    Marjana Deržaj - Glendora (2:30) 6.    Lado Leskovar - Anela (2:34) 7.    Boris Bizetić - Tamara (3:43) 8.    Zdravko Čolić - Zvao sam je Emili (3:41) 9.    Vjekoslav Jutt - Marianne (2:57) 10.    Novi Fosili - Barbara (2:00) 11.    Zvonko Špišić - Lukrecija (2:06) 12.    Sead Memić Vajta - Lejla (3:51) 13.    Leo Martin - Zbogom Kristina (4:19) 14.    Vikica Breser & Marko Novosel - Maria Christina (2:26) 15.    Lola Novaković - Marike (2:32) 16.    Trio Tividi - Marija Magdalena (2:10) 17.    S vremena na vreme - Jana (2:09) 18.    Rade Šerbedžija - Barbara (2:51)    

Radio Študent, 1. marec 2014 ― Glavno protagonistko nocojšnjega »RŠ koncerta«, zelenortsko pevko in kitaristko Carmen Souza, smo imeli pri nas priložnost slišati na koncertu. Pred slabim letom je nastopila na Cankarjevih torkih, in sicer s svojim kvartetom, v katerem najdemo še drugo polovico dua, ki je leta 2011 v Londonu posnel pričujoči koncertni album. Gre za portugalskega basista in občasnega spremljevalnega pevca Thea Pas'cala, ki je na omenjenem klubskem koncertu imel hkrati vlogo glasbenega vodje in je tudi sicer njen tesni sodelavec. O izjemnem medsebojnem razumevanju in svojevrstni zvočni kemiji med obema priča posnetek z londonskega koncerta, ki kljub minimalni, mestoma asketski glasbeni spremljavi brsti od pretkanih aranžmajskih rešitev. Album, ki je večinoma nastal v londonskem klubu Green Note, dve skladbi pa sta bili posneti v Liverpoolski filharmoniji, na površju in na prvi posluh deluje intimistično, a nas ves čas preseneča z notranjim brbotanjem ter bogastvom zvočnih rešitev in domislic. Celota ohr