Biblioblog, 7. marec 2014 ― Objavljamo zadnje pismo v tej debati. Morebitne odgovore lahko objavite na kateri svoji spletni strani in jih bomo z veseljem razširili preko družbenih omrežij. Seveda pa vabimo, da še naprej aktivno sodelujete v debati v komentarjih na Biblioblogu.Spoštovani dr. Južnič,Ker sva že nekaj desetletij kolega v stroki, bi želela verjeti, da kolikor toliko poznate moje strokovno delo in da imate posledično nekaj zaupanja v mojo strokovnost in integriteto. Ker kaže, da ni tako, vam želim na vaše pisanje odgovoriti.Dvomim, da v resnici mislite, da v MKL nimamo urejene in ustrezne sistemizacije delovnih mest, ampak naj vam kljub temu povem, da jo imamo (tudi pregledano s strani notranje revizije) in da so v njej navedena vsa naša delovna mesta, vključno z zahtevano izobrazbo, potrebnimi znanji in sposobnostmi ter opisi dela. Samo na ta delovna mesta zaposlujemo, in še to le takrat, ko se kakšno od njih izprazni, kar sem dovolj natančno pojasnila že v svojem prvem odgovoru. Novo zaposlovanje namreč ni dovoljeno. Seveda ta sistemizacija ni v nobeni povezavi z »družinskim« zaposlovanjem, kot s tako lahkoto menite in s tem tudi vi še naprej »razvijate« zgodbo Bibliobloga o moji domnevni (ne)integriteti, čeprav so bile podrobnosti glede tega pred skoraj štirimi leti natančno pojasnjene tako Biblioblogu, ki jih je, kolikor sem takrat razumela, akceptiral, kot tudi naši ustanoviteljici MOL in protikorupcijski komisiji. Zaposlujemo namreč ves čas samo ljudi, ki izpolnjujejo pogoje za zasedbo delovnih mest in imajo po možnosti izkušnje pri delu v knjižnici ter izkazujejo še druge sposobnosti in znanja za naloge, ki jih knjižnica izvaja, pa tudi za tiste, ki jih bo izvajala v prihodnje. V MKL imamo trenutno 30 diplomiranih bibliotekarjev (poleg znatnega števila diplomiranih višjih knjižničarjev s končano bivšo PA) in menimo, da je to ustrezno število. Glede na to, da na svojem oddelku izobražujete poleg bibliotekarjev tudi strokovnjake za knjigarstvo, založništvo in informacijsko deja

Radio Študent, 7. marec 2014 ― V mesto brez koles se čez edini most pripelješ z avtobusom ali vlakom; lahko prideš pa tudi z biciklom, a ga moraš prej ali slej v obupu zakleniti. V Benetkah, v oazi kičaste romantike, ki baje stoji na kraških kolih, je marsikam treba predvsem peš, v vsakem primeru pa nad vodo. Za časa beneškega maskenbala, ki traja celih 21 dni, se gneči izogniti enostavno ne moreš. Prve stvari, ki najprej zmotijo motreče oko, so stara pročelja palač, nasajena direkt nad vodno površino – male ulice z malimi prehodi in malimi trgi in malimi restavracijami; solatno razporejeni štanti z instant maskami, nepreštevni mostovi, čolni, gliserji, gondole pa seveda in predvsem turistična masa, v katero so zamešane maske in v katero sem bil zamešan tudi sam. Beneške maske se po tradiciji oblačijo razkošno, kičasto in napihnjeno - aristokratsko pač – in s tem obujajo aluzije na stare, imperialne Benetke, kjer so vsi ljudje nosili čevlje s peto, lasuljo in bele dokolenke, se pretepali s hrvaškimi pirati in trgova

Radio Študent, 7. marec 2014 ― Nero's Neptune, 2013   Pošteno smo že zagazili v nov milenij, vendar se zaradi večnega plamena, ki so ga prižgali, nekaterih bendov nikakor ne moremo znebiti. Še danes jim enostavno ne najdemo para pod postpankerskim soncem, ki ga s svojo telesno korpulentnostjo in priznano umetniško veličino zakriva fotr te zvrsti David Thomas.   Sredi lanskega leta, namreč, je vsemogočni clevelandski fenomen Pere Ubu izdal dvojni koncertni LP s prazno četrto stranjo in enostavnim naslovom Live At The Longhorn. Koncert, ki predstavlja prvi višek takrat mladega Thomasa in odličnih zgodnjih Pere Ubu, se je zgodil slaba dva meseca zatem, ko so v sklopu prvega britanskega punk desanta na Ameriko, v klubu enakega imena, a v Dallasu, nastopili Sex Pistols. Prizorišče nastopa Pere Ubu, ki so bili v primerjavi s Sex Pistols bolj Public Image Limited,  bolj art kot agresivni, je bil Jay's Longhorn Bar v Minneapolisu. Pomemben plac v razvoju punk in hardcore zvoka Minneapolisa, zibelke nenadkriljivih Hüsker Dü,