Radio Študent, 11. marec 2014 ― SEDMA   Kitajski zunanji minister Wang Yi je napovedal, da bo Kitajska pomagala Afganistanu pri obnovi države in predvsem spopadanju s terorizmom. Afganistanske skrajneže namreč obtožujejo pomoči Ujgurom, kitajski narodni manjšini, ki se tudi s terorističnimi metodami borijo za priznanje pravic in večjo avtonomijo, kitajske oblasti pa jih krivijo tudi za krvav napad z noži na železniški postaji v Kunmingu prejšnji teden. Kitajsko potezo lahko beremo tudi drugače, saj je hkrati z umikanjem ameriških enot iz Afganistana tja začelo potovati vse več kitajskih gospodarskih delegacij, ki se zanimajo za povojno obnovo z energenti bogate države.   V Severni Koreji potekajo volitve v državni parlament, ki ima sicer zelo simbolično funkcijo. V vsakem od 687 okrajev je za eno poslansko mesto na voljo le en kandidat, od volivcev pa se pričakuje, da na glasovnico zapišejo DA ali NE in tako izrazijo svojo podporo. Pjongjang je v teh dneh seveda prekrit s predvolilno propagando, ki nosi preprosto spo

Radio Študent, 11. marec 2014 ― Mineva tri leta od uničujočega cunamija, ki je prizadel japonsko obalo. Pri tem je ogromno škodo utrpela tamkajšnja jedrska elektrarna v Fukušimi. Nesreča je sprožila številne ekološke, politične in ekonomske spore. V zadnjih dneh je znova prišlo do protestov proti uporabi jedrske energije na Japonskem. Stroka in javnost ostajata razdeljeni pri vprašanju o smotrnosti uporabe jedrskih virov v komercialne namene. Japonska elektro-distribucijska korporacija Tepco se po lastnih zagotovilih trudi omejiti in sanirati nastalo škodo. Pri tem številni naravovarstveniki in predstavniki civilne družbe opozarjajo na okoljsko škodo in neprimerne ukrepe, ki so bili sprejeti v okviru sanacijskega načrta. Sanacijski ukrepi med drugim predvidevajo redko uporabljeno in zelo kontroverzno tehniko vzpostavitve ledene ovire, s katero bi zadržali kontaminirano vodo znotraj kompleksa jedrske elektrarne. Del stroke miri nemirno javnost z zagotovili o varnosti uporabe jedrske energije in primernosti tovrstnih s

Radio Študent, 11. marec 2014 ― Raster-Noton, 2014   Za umetniškim imenom Kangding Ray najdemo Davida Letellierja, v Berlinu živečega Francoza, poleg v elektronskoglasbenih sferah delujočega tudi na področjih instalacij in performansov, pa tudi arhitekture, ki je njegovo dejansko poklicno področje. Letellier je pripadnik mlajše generacije varovancev nemške založbe Raster-Noton, pod njihovo streho pa je od leta 2006. Do sedaj so vsi njegovi trije albumi izšli na tem istem naslovu, takisto pa je tam izšel tudi četrti, še povsem svež dolgometražec, naslovljen 'Solens Arc', ki se mu posvečamo v nocojšnji Tolpi bumov. V primerjavi z njegovimi prejšnjimi albumi je aktualni najmanj umirjen in bistveno več na grobo orje po tehnažnih krajinah. Prvi komad 'Serendipity March' po uvodnem bolj kot ne namigujočem šumenju naravnost suvereno in neusmiljeno zakoraka v album 'Solens Arc'. Nato pa se nadalje prek umirjenega intermezza, naslovljenega 'River', razlije v surovo in temačno brzico 'Evento', ki ga nato 'River (Reprise)' pono

Radio Študent, 11. marec 2014 ― Za vse filmofile se bo v naslednjih treh dneh v Gromki zvrstil 6. Ljubljanski mednarodni festival kratkega filma. Letos bo na programu 61 kratkih filmov iz kar 26 držav. Kratkometražo bo otvoril današnji sklop Worldmix>1 ob 17. uri. V dveh urah se bodo na platnu zvrstili multinacionalno obarvani žanri vse od dokumentarnega filma preko fikcije do animacije. Sledila pa mu bosta še dva sklopa, Balkan Film Baazar>1 in Worldmix>2. Vsi filmi bodo podnaslovljeni v angleščini, vstop bo prost.   V Trubarjevi hiši literature bo ob 19. uri predavanje Marka Košnika z naslovom Blišč naličij in zaodrske pasti. O tematiki predavanja nam je avtor povedal: *Izjava se nahaja v posnetku oddaje V nadaljevanju je opredelil še problematiko razmerja med sedanjostjo in prihodnostjo na področju umetnosti nasploh: *Izjava se nahaja v posnetku oddaje   Kratke, a bleščeče kulturne novice sta pripravili Andreja in Pia.

Radio Študent, 11. marec 2014 ― John Caputo je eden izmed tistih avtorjev, za katere na prvi pogled ne moremo reči, da bi se lahko komurkoli na progresivnejši strani družbe na kakršenkoli način zares zamerili. Njegovo vztrajanje proti kakršnikoli resnici z velikim R je del vsesplošnega postmodernega etosa, ki morda ne zveni niti približno tako napredno v spet socialno angažirani Evropi kot v domeni ameriških teoloških fakultet, kjer si je že večkrat prislužil oznako zlodeja, poslanega kot skušnjava pravovernim. Toda ali lahko Caputo tudi tistim izmed nas, ki nismo verniki, karkoli pove? Glede njegovega širšega opusa bomo tukaj vzdržani, saj gre za avtorja, ki je bil v zadnjih tridesetih letih izjemno produktiven. Pogledali si bomo zadnji slovenski prevod njegovega dokaj poljudno zastavljenega dela O religiji, ki je bilo v angleščini izdano že davnega 2001, lani pa je izšlo pri Mohorjevi družbi. Začetno vprašanje, ki ga Caputo postavlja, je: “Kaj ljubim, ko ljubim svojega Boga?” in že kmalu je jasno, da religija v nas