Radio Študent, 14. november 2014 ― ob 9.05 Podatki iz obtožnic proti danskemu naftnemu gigantu Shell, ki jih je objavil Amnesty international, kažejo, da so se vodilni leta 2008 zavedali tveganja, pri črpanju nafte v Nigeriji, a pomanjkljivosti na naftovodu niso odpravili. Ko je dejansko prišlo do izliva nafte, so še lagali o velikosti izlitja. Skupnost okraja Bodo je takrat izgubila pridelovalno zemljo, uničen pa je bil tudi velik habitat mangrov. V Shellu, ki je v lanskem letu obrnil okroglih 450 milijard dolarjev, krivdo valijo na militantne domačine. "Združeno kraljestvo bo kmalu dobilo svoj protiteroristični zakon.", je napovedal njihov premier David Cameron na zasedanju držav G20 v Avstraliji. Predvideni ukrepi bodo vključevali odvzem potnih listov na letališčih s strani carinikov in obmejne policije, če ugotovijo, da obstaja verjetnost, da imajo osumljenci teroristični potencial. Potne liste bi v Britaniji preklicovali tudi širše, ob primerih suma radikalnega islamizma. Avstralska vlada načrtuje podobne ukrepe, saj so potne liste že preklicali sedemdesetim osumljencem radikalnega islamizma. Iz Amerike pa je prišla novica, da bodo bančnim uslužbencem vpletenim v goljufijo s prirejanjem vrednosti valut evra, dolarja in švicarskega franka sodili kot mladoletnim prestopnikom. Njihove zaposlovalke, JP Morgan Chase, Citigroup, Bank of America, Royal Bank of Scotland, HSBC, in UBS, pa bodo zaradi afere morale plačati več kot štiri miljard dolarjev kazni. Pravniki so iz rokava potegnili sto let staro prakso odloženega pregona, ki naj bi služila temu, da se mladi prestopniki lažje in hitreje vključijo nazaj v družbo. Upajmo, da bo bančnikom uspelo.   ob 10.05 V novi znanstveni medredakciji radia študent smo že poročali o pristanku raziskovalnega modula Evropske vesoljske agencije na kometu 67P. Ker gre za nov dosežek pri poletih v vesolje, si je tokratno ime tedna prislužila ekipa misije Rosetta. Manager misije je astrofizik Fred Jansen, projektni znanstvenik pa Matt Taylor. O

Radio Študent, 14. november 2014 ― ob 9.05 Podatki iz obtožnic proti danskemu naftnemu gigantu Shell, ki jih je objavil Amnesty international, kažejo, da so se vodilni leta 2008 zavedali tveganja, pri črpanju nafte v Nigeriji, a pomanjkljivosti na naftovodu niso odpravili. Ko je dejansko prišlo do izliva nafte, so še lagali o velikosti izlitja. Skupnost okraja Bodo je takrat izgubila pridelovalno zemljo, uničen pa je bil tudi velik habitat mangrov. V Shellu, ki je v lanskem letu obrnil okroglih 450 milijard dolarjev, krivdo valijo na militantne domačine. "Združeno kraljestvo bo kmalu dobilo svoj protiteroristični zakon.", je napovedal njihov premier David Cameron na zasedanju držav G20 v Avstraliji. Predvideni ukrepi bodo vključevali odvzem potnih listov na letališčih s strani carinikov in obmejne policije, če ugotovijo, da obstaja verjetnost, da imajo osumljenci teroristični potencial. Potne liste bi v Britaniji preklicovali tudi širše, ob primerih suma radikalnega islamizma. Avstralska vlada načrtuje podobne ukrepe, saj so potne liste že preklicali sedemdesetim osumljencem radikalnega islamizma. Iz Amerike pa je prišla novica, da bodo bančnim uslužbencem vpletenim v goljufijo s prirejanjem vrednosti valut evra, dolarja in švicarskega franka sodili kot mladoletnim prestopnikom. Njihove zaposlovalke, JP Morgan Chase, Citigroup, Bank of America, Royal Bank of Scotland, HSBC, in UBS, pa bodo zaradi afere morale plačati več kot štiri miljard dolarjev kazni. Pravniki so iz rokava potegnili sto let staro prakso odloženega pregona, ki naj bi služila temu, da se mladi prestopniki lažje in hitreje vključijo nazaj v družbo. Upajmo, da bo bančnikom uspelo.   ob 10.05 V novi znanstveni medredakciji radia študent smo že poročali o pristanku raziskovalnega modula Evropske vesoljske agencije na kometu 67P. Ker gre za nov dosežek pri poletih v vesolje, si je tokratno ime tedna prislužila ekipa misije Rosetta. Manager misije je astrofizik Fred Jansen, projektni znanstvenik pa Matt Taylor. O

Radio Študent, 14. november 2014 ― Poslanci evropskega parlamenta so s 535 glasovi proti 94 ratificirali dogovor med Evropsko unijo in Moldavijo. Ta potrjuje vključitev Moldavije, ki meji na Romunijo in Ukrajino, v prostotrgovinsko območje EU. Dogovor vključuje celotno Moldavijo, torej ozemlje vključno z avtonomnima regijama. Znotraj Moldavije obstajata dve tovrstni regiji, in sicer Transnistrska oziroma Pridnestrska republika na vzhodni meji, katero že od leta 1992 varuje ruska vojska, in pa Gagavzija na jugu. V mednarodni skupnosti sta obe videni kot del Moldavije, obe pa sta prav tako že izrazili možnost odcepitve od Moldavije oziroma osamosvojitve v prihodnosti. Dejstvo ostaja, da je večina prebivalstva Moldavije, podobno kot v primeru Ukrajine, sicer nagnjenih k bolj tesnemu povezovanju z Evropsko unijo. O razlogih, zakaj je temu tako, smo govorili z Andrejem Stoparjem, dolgoletnim dopisnikom iz Moskve. Izjava Prebivalstvo Moldavije je tako vse prej kot združeno v željah po približevanju Evropski uniji, ki sporazume utemeljuje na, citiramo: “geografskih, zgodovinskih, in kulturnih vezeh”. Z zgodovinarjem Božom Repetom smo govorili o tem, če je ob realnosti razdeljenega prebivalstva, sploh mogoče govoriti o enotnih kulturnih in zgodovinskih vezeh. Izjava Grožnje po tem, da se bo ena ali druga avtonomna regija odcepila, se v veliki meri nanašajo na odnose Moldavije z Rusijo. Kadarkoli moldavijska vlada nakaže željo po večjem povezovanju z EU, se temu uprejo oblasti v omenjenih regijah, in podobno se je zgodilo tudi tokrat. V procesu oblikovanja in sprejemanja dogovora z EU se je oglasil predsednik Gagavzije, Mihail Formuzal. Čeprav pravi, da si Gagavzija želi ostati znotraj meja Moldavije, je zatrdil, da se bo v primeru, da ta sprejme dogovor z EU, regija osamosvojila. Tudi Jevgenij Ševčuk, predsednik samooklicane Pridnestrske republike, je opozoril, da se bodo v primeru približevanja Moldavije Evropski uniji, sami še bolj naslonili na Rusijo. Celotna Moldavija je sicer izjemno

Radio Študent, 14. november 2014 ― V zadnjem času pogosto slišimo govorice o sprejemanju dveh medkontinentalnih prosto-trgovinskih sporazumov. Prvi bo imel opravka z evropskim prostorom, medtem ko je drugi uperjen v pacifiški teater. Obema sta skupna način sprejemanja in glavni zagovornik - Združene države Amerike. Pred nadaljevanjem je nujno razčistiti kratice. Trans-pacifiški partnerski sporazum ali TPP, je znan tudi pod imenom SHAFTA - “Southern Hemisphere Asian Free Trade Agreement”, slovensko “južno hemisferski azijski prostotrgovinski sporazum”. Zajema enajst držav pacifiškega območja, med njimi ZDA, Kanado, Avstralijo, Čile, Japonsko, Mehiko, Novo zelandijo, Peru, Singapur in Vietnam. Iztopajoča podrobnost naštetega spiska je seveda manko Kitajske. Slednja lobira za vzpostavitev FTAAP - “Free trade area of the Asia-Pacific”, slovensko “prostotrgovinska cona Azije in Pacifika”. Navedene kratice pacifiškega prizorišča se ne sme mešati s trgovinskim sporazumom, ki ga sprejema čezlužje in Evropska unija. Slednjega se kliče TTIP - “trans-atlantsko trgovinsko in investicijsko partnerstvo”, ali z alternativno okrajšavo TAFTA - “Transatlantic Free Trade Agreement”, slovensko “trans-atlantični prostotrgovinski sporazum”. V izogib bodočim zmotam, si je nujno zapomniti: TPP oz. SHAFTA se ukvarja s Pacifikom pod taktirko Amerike, medtem ko se TTIP oz. TAFTA ukvarja z evropskim prostorom. Ne glede na razliko v kraticah, sta si oba sporazuma izjemno podobna, četudi javnost nima dostopa do celotne vsebine. Točka kritike je oblikovanje določil za zaprtimi vrati brez dostopa javnosti. Tu je sicer potrebno omeniti, da se trgovinski sporazumi tekom zgodovine večinoma sprejemajo na skrivnih pogajanjih, zatorej trenutni proces ni nič novega. Po drugi strani pa skrb vzbujajo deležniki, ki pišejo tekst. Med njimi so poleg predstavnikov oblasti skoraj izključno predstavniki največjih podjetij in industrijskih panog, ki v širšem pomenu sličijo na lobiste; vzeti pod drognogled, pa so bivši zaposleni iz vo

Radio Študent, 14. november 2014 ― 80 odstotkov Kataloncev je na simboličnem referendumu glasovalo za odcep področja izpod španske vladavine in posledičen nastanek samostojne države. Seveda zaradi simbolne narave dotičnih premikov ni za pričakovati, kljub temu je rezultat očiten znak španski centralni vladi. Zračni napad koalicijskih sil voljnih, katere se trenutno udejstvujejo na bližnjem vzhodu v pohodu proti Islamski državi, naj bi ranil prvega človeka IS - Abu Bakr al-Baghdadija. Obseg njegovih ran ni znan, obenem Pentagon še ni uradno potrdil uspešnosti napada. Kljub morebitno osiromašenem zdravstvenem stanju svoje vodje, pa Islamska država nadaljuje svoj prodor v iraški regiji Kirkuk, pomebni predvsem zaradi proizvodnje nafte. Po prevzemu naftnih rafinerij, IS črno zlato prodaja za 20 dolarjev na sodček. Med kupci je zaradi pomanjkanja in nuje po oskrbi prebivalstva, tudi iraška oblast. Ruso-kitajska naveza Ruska federacija ter Ljudska republika Kitajska sta podpisali drugi “sveti gral” energetskega povezovanja - 30-letno pogodbo za dobavo 30 milijard kubičnih metrov plina letno. Piskrček je pristavil tudi ruski naftni gigant Rosneft, ki bo Kitajsko zalagal z dodatnimi petimi milijoni ton nafte vsako leto. Že lani je bila namreč podpisana pogodba, ki Rosneftu nalaga, da Kitajski dostavi 360 milijonov ton nafte v 25 letih, torej okrog petnajst milijonov letno. Po novem se govori o dvajsetih. Logična posledica vsega povedanega je, da se je na moskovski borzi mesečno trgovanje v kitajskem juanu povečalo za 80 odstotkov. Druga plat pogodb je obojestranska širitev infrastrukture, natančneje plinovodov in naftovodov, ki bo dodatno utrdila zavezništvo med državama in odprla nova področja sodelovanja. Najpomembnejša pa je de-dolarizacija energetskega trga. Z direktnim trgovanjem med rubljem in juanom se slabi eden izmed stebrov ameriške svetovne dominacije - “petrodolar”. Celotna slika odraža dejstvo, da ne glede na mantro zahodne politike o uspešnih sankcijah, se le-te izkazujejo