Radio Študent, 24. december 2014 ― Osma  Praznični december ne prizanaša niti organiziranemu kriminalu. Zanj v tem času ni odmora; kot je znano, pa prav splošna ljudska sproščenost, ki vlada v zadnjih dneh leta, kriminalcem nudi in nalaga nove podvige. Če jih uspešno izvedejo, je tudi darilo zanje - decembru primerno - večje. Da pa bi bilo kriminalno decembrsko samo-obdarovanje toliko bolj avtentično, nekateri kršilci zakonov to počnejo trenutku primerno, na primer božično odeti. Kot je to storila skupina roparjev, ki so oblečeni v Božičke lani pustošili po draguljarni v enem od albanskih šoping centrov; dvojico izmed njih pa so sedaj razkrinkali. Kot so sporočili z vrha albanske policije, jim je preteklo sredo uspelo aretirati dva od prvotno sedmih članov tolpe, ki je med drugim odgovorna tudi za božični rop draguljarne v Tirani. Takrat je bila na delu četverica, ki je oblečena v Božičke vstopila v prodajalno z dragulji, zaposlene in obiskovalce zmedla z božičnim plesom in oponašanjem dobrih mož, v pravem trenutku pa so izpod prepoznavnih rdečih plaščev izvlekli do tedaj skrbno skrito orožje. Po navedbah očividcev naj bi bili roparski Božički oboroženi z avtomatskimi puškami tipa kalašnikov, kar pa so pravoverniki v decembrske dobre može kar težko verjeli, saj gre vendarle za orožje ruskega porekla. A naj gre za kalašnikova ali ameriški M16 - eden od roparjev naj bi z njegovim kopitom med ropom onesposobil draguljarja, preostala trojica pa je z dragocenostmi iz bleščečih vitrin hitela polniti velike malhe. V le nekaj sekundah so opravili in jo močno obteženi popihali iz trgovskega centra. Združba roparjev je sicer po podatkih policije precej aktivna tudi v neprazničnem času. Po navedbah albanskih preiskovalnih organov imajo občasni Božički za sabo vsaj devet oboroženih ropov, tako v Albaniji kot tudi v Makedoniji in na Kosovu. Izvršili naj bi jih v letih 2013 in 2014. Za prvotno sedemčlansko tolpo sta nedavni aretaciji dvojice nov hud udarec, potem ko so julija izgubili enega od član

Radio Študent, 24. december 2014 ― Domači očetje naroda so konec osemdesetih let prejšnjega stoletja že vedeli, zakaj je bilo dobro 26. december razglasiti za v Republiki Sloveniji praznični Dan samostojnosti in enotnosti. Zlobni jeziki sicer natolcujejo, da je šlo takratnim socialistom in komunistom predvsem za to, da bi za veke vekomaj preprečili, da bi tudi 26. december kdaj bil dela prost dan zaradi rimskokatoliške vere, saj na isti dan ponekod v bližnji tujini ne delajo zaradi Štefanovega. Toda bržkone bo bolj držalo, da so domači očetje naroda že ob vzpostavitvi lastne države presodili, da za praznik vendarle potrebujemo dan tega, česar ni. In tako je 25. december že tradicionalno postal dan, na katerega se glavni pri koritih izvršne, zakonodajne, sodne in celo verske oblasti v državi drug za drugim spominjajo, česa vse nam pravzaprav v Sloveniji, ki je drugačna, kot so si jo pred 24 leti predstavljali narodove mame in očetje, primanjkuje. Tako je denimo predsednik vlade in koalicije Miro Cerar ob izteku leta 2014 prepričan, da državo imamo, a da si jo moramo še enkrat zaslužiti, saj do zdaj z njo nismo ravnali prav skrbno in odgovorno. Nadalje premier sporoča, da si državo lahko ponovno, torej še enkrat zaslužimo zgolj tako, da se upremo lastnim slabostim, med katerimi so nam vsem doslej največjo škodo povzročili pohlep, ignoranca in nespoštovanje. Toda tokrat ne vseh pač pa zgolj tistih, ki so si iz roke v roko v teh 24 letih podajali vzvode domače oblasti. Glavni prispevek Mira Cerarja k temu, česar v državi danes ni, pa je v misli, da se kot nacija notranje še nismo osamosvojili, saj sami v sebi kot posamezniki še naprej ne znamo preseči lastne egocentričnosti. Da ima sicer predvsem s preseganjem lastne egocentričnosti velike težave, je sicer še od časov pred izvolitvijo za predsednika republike, ki se že poteguje za svoj drugi in poslednji mandat, znano za Boruta Pahorja, ki se kljub svojemu predsedniškemu stasu in glasu tokrat drži vendarle nekoliko ob strani. Kot sicer pr

Radio Študent, 24. december 2014 ― Današnji, bojda božični dan, in iz njega štrlečega narobljenja, posvečamo glasbi, in to ne kakršnikoli glasbi, ampak kantavtorski glasbi. Poje nam Janez, višnje gore list, po sili razmer preseljen v bratsko nam Prago. Poslušali bomo njegovo lastnoročno izdajo, ki je docela sestavljena iz dveh komadov, ki nam bodo, upamo (in se ne bojimo), olajšali potrošniško-uporabniške strategije raznih korporacij, tistih pravih, klasičnih, pa tudi korporacij, ki bi jim bolje rekli konstrukti, sistemi, ideologije, politike in tako naprej in tako naprej. Torej nekaj za dušo in strune kančka smisla. Ali nesmisla. Kakorkoli, evo ga, ukulele korpo pank in takozvani Đoni the Hat in dva komada: »Korpo Lajf« in »eno tretjino vegeterijanec«

Radio Študent, 24. december 2014 ― Šumi. Specialka.   Danes se poklanjamu Šumiju, tisti stari betežni bajti sred Ljubljane, ki je več ni. Razlog za to je seveda linearen tok misli, ki se je sprožil, ko je v avtorjevo oko padla vizija, prejkone prizor. In to je rana bivše staroogrske debeluhinje, ki je pretvorjena v pravi pravcati piknik parker plac. In to z plastičnimi trakci, nanešenim peskom, lužami in varnostnikom, pardon, redarjem vred.   Šumi, ta grda nakaza, ki so ji, in tako tudi nam, bog nam pomagaj, olajšali življenje s tem, da so jo korenito podrli in skorejda že izbrisali iz kolektivnega spomina. In naša urbano – antropološka misija bo dala, kakor se spodobi, nogo med vrata in rekla khm, khm.   Šumi, navodno tovarno bonbonov, so zgradili sredi 19ega stoletja v takozvanem stilu bidermajer. Taka je bajta ostala do svojega konca oziroma podrtja – malce napihnjena, ampak v skromni, malomeščanski štimungi. Z razvojem avtomobilskega prometa je bila zadnjih 30 do 40 let zamazana in nevredna pogleda. A pod zamazano, ušivo in drekasto šmirasto fasado se skriva kaj zanimiva sled mestnega življenja.   Prejkone, oziroma ko so verjetno preselili tovarno bonbonov Šumi nekam drugam, pa še prej, so tam živeli dičneži teh in onih sort. Menda je bil tam na stanovanju tudi bodoči nekdanji večni minister Rupel di Miramar, bojda pa je v pritličnih etažah obstajala tudi neimenovana gostilna, ki je služila predvsem bakanalijam takih in drugačnih sort običajnim partijskim dedičem in sinčkom, ki so tam menda tako razgrajali, da je morala celo policija dati za per, da je bil mer.   Za časa avtorjevega življenja pa je takrat, preden so jo podrli, okoli leta 2006, bil Šumi napol zapuščen in dodobra razpadajoč. Njegovo zadnje dvorišče je služilo predvsem temu, da so med glavnimi odmori šolarji vrle Vegove računalniške, prefinjene Srednje Glasbene in subverzivne Oblikovne hodili tja đojnte pohat. Tja so hodili tudi đanksi in druga težjekategorna živad, ki so tam puščali pripomočke v obliki

Radio Študent, 24. december 2014 ― Novice V času, ko je skorajda zapovedano delati življenjske obračune in preglede, so tudi pri spletni reviji Factmag na kup zbrali nekaj zanimivih številk. Denimo: - 139: število različnih kosov glasbene opreme, ki jo je na svojem novem albumu uporabil Aphex Twin, - 1889: dolarski znesek, ki ga je srečni kupec odštel za najdražjo ploščo, letos prodano na Discogs. Šlo je za vinilni album Horse Rotorvator zasedbe Coil, - 800 milijonov. število iTunes uporabnikov, ki so v svoje glasbene knjižnice fasali virus po imenu U2.    Da pa se ne bomo ozirali samo nazaj, poglejmo še v bodočnost. Za prihodnje leto so namreč nov album napovedali italijanski psych-doomerji Ufomammut. Svoj sedmi, zaenkrat še nenaslovljeni album bo trio izdal zgodaj spomladi pri založbi Neurot. Za decembrsko presenečenje je poskrbel beat mojster Kutmah, znanec naših radijskih valov in tudi domačih odrov, saj se je v organizaciji ekipe rx:tx lani mudil tudi v ljubljanski Gala Hali. Že pred časom je na SoundCloudu objavil komad Star Beatz, sedaj pa je na Bandcamp obesil še >> Wintah Hu$tle Beat Tape - zbirko 22 komadov s hrustljavimi beati in drugimi zvoki. Nepričakovano pa je ven pricurljal tudi novi album Sleater-Kinney. Pri založbi Sub Pop, kjer naj bi plošča No Cities To Love uradno izšla 20. januarja, so s tistimi, ki so jo prednaročili, malo prehitro delili digitalno verzijo. Stream so sicer kaj hitro umaknili, a če kaj poznamo zakonitosti internetnega deljenja glasbe, potem so skladbe že zripane na disku kakega navdušenca. Za božično večerjo si morda ne boste privoščili piščančjega curryja, kar pa še ne pomeni, da to ni legitimna praznična jed. Takega mnenja je vsaj Joey Bada$$, ki je na posluh ponudil novo skladbo s svojega prihajajočega albuma, ki izide 20. januarja. Komad nosi naslov - prav ste uganili - Curry Chicken. Gospod Bada$$ pravi, da je kot mini Bada$$ gor rasel ravno ob omenjeni jedači, v znak hvaležnosti, ker lahko praznike preživlja z družino, pa je z o