Radio Študent, 8. januar 2015 ― Današnje novice začenjamo v Srednji Ameriki, natančneje Mehiki. Zgodba o umoru šestih in izginotju triinštiridesetih mehiških študentov, ki je septembra pretresala vesoljni svet, se polžje počasi razpleta tudi na tamkajšnjem sodišču. Forenzične analize DNK so zaenkrat iz domnevno upepeljenih ostankov izginulih potrdile zgolj identifikacijo enega od študentov. Zaradi suma organiziranja masakra in ugrabitve študentov iz Ayotzinape se nekdanji župan mesta, Iguala Jose Louis Abarca, in njegova žena, Maria de Los Angeles Pieda, že dalj časa nahajata v priporu. Na začetku tedna je tožilstvo zaradi sodelovanja v organiziranem kriminalu županovi ženi izdalo sodni nalog in jo premestilo v strogo varovan zapor. Družine izginulih medtem še naprej obtožujejo vlado in 12. januarja napovedujejo simbolično zasedbo vojašnic po vsej državi.   V Veliki Britaniji se na srednjih šolah soočajo z novimi, zaostrenimi smernicami glede izključevanja dijakov iz izobraževalnih ustanov. Medtem ko so bili dijaki do sedaj izključevani na podlagi ugotovitve resnega škodovanja izobraževalni ustanovi in njenim udeležencem, bo z novimi smernicami njihova izključitev utemeljena že na manj drastičnih disciplinskih prekrških. Tako je bil na primer iz angleške cerkvene osnovne šole že izključen šestletnik, ki je kršil šolsko politiko zdravega prehranjevanja - v torbi za »lunchbox« je namreč nosil vrečko Mini Cheddars krekerjev. Vseeno pa angleška sekretarka za izobraževanje, Nicky Morgan, trdi, da bodo nove smernice zagotovile kakovostnejši učni proces in razbremenitev učiteljev, ki se jim ne bo treba več v nedogled ukvarjati z nezaželenim vedenjem učencev. Proti novemu zakonu so že stopile nekatere neprofitne organizacije za varovanje otrokovih pravic, ki so opozorile, da bo ureditev prinesla več škode otrokom iz socialno šibkejših družin.   Preglejmo sedaj študentske borbe, ki se odvijajo na območju Balkana. Kljub temu da je bil včeraj zaradi pravoslavnega božiča v Makedoniji dela pr

Radio Študent, 8. januar 2015 ― SEDMA Po streljanju v pisarnah francoskega satiričnega dnevnika Charlie Hebdo, ki je terjalo 12 življenj, je francoska policija sprožila obsežno akcijo. Tri osumljence za napad z avtomatskim orožjem na uredništvo revije, ki je pogosto objavljala karikature, ki so se norčevale iz različnih verskih prepričanj in ostalih zablod, je policija že identificirala in opravila prve hišne preiskave. Lovu na osumljence, stare 18, 34 in 36 let, izmed katerih je policija enega nekoč že obravnavala zaradi povezav z džihadisti v Iraku, se bo danes zjutraj pridružilo tudi 350 vojakov. Parižani so medtem napolnili Trg republike in simbolično pokazali, da se ne bodo pustili ustrahovati.   Hekerska skupina CyberBerkut je napadla spletne strani nemške vlade. Napad je povzročil, da včeraj čez dan nekatere strani, med njimi tudi osebna spletna stran kanclerke Angele Merkel, občasno niso bile dostopne. Napad se je sicer zgodil na dan, ko je nemški predsednik Joachim Gauk v Berlinu gostil ukrajinskega premiera Arsenija Jatsenjuka. Poleg imena, ki aludira na specialne enote, ki so pred protestniki lansko leto branile prejšnjo oblast Viktorja Janukoviča, je svoj napad s srečanjem predstavnikov obeh držav povezala tudi sama skupina. Na svoji spletni strani so tako nemško ljudstvo pozvali, naj preprečijo nemško finančno in politično podporo kriminalnemu režimu v Kijevu.   V Sani, prestolnici Jemna, je zaradi eksplozije minibusa umrlo 38 ljudi, več kot 60 pa je poškodovanih. Večina izmed mrtvih in ranjenih je policistov in kadetov, saj je bomba eksplodirala pred policijsko akademijo. Odgovornosti za napad ni prevzel še nihče, je pa najverjetneje delo jemenskega krila al-Kaide oziroma drugih sunitskih milic. Bombo je namreč razneslo tik ob taboru borcev iz šiitskega judstva Houthi, ki ima efektivni nadzor nad prestolnico in je v stalnih spopadih s svojimi sunitskimi sodržavljani.   OSMA Bivši gvatemalski predsednik in vojaški general Efrain Rios Montt se je ponovno izogn

Trubarjeva hiša literature, 8. januar 2015 ― 6. januarja 2015 se je v Trubarjevi hiši literature odvil prvi iz cikla filmskih večerov, ki jih organizira Društvo študentov primerjalne književnosti. Na sporedu je bil Nasvidenje v naslednji vojni, film Živojina Pavlovića, posnet po kultnem romanu Vitomila Zupana, Menuet za kitaro, vendar ni ostalo samo pri ogledu – z nami je bila namreč izr. prof. dr. Vanesa Matajc, ki na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo letos predava Literarno in filmsko zgodbo. Tako so po filmu lahko študentje, pa tudi preostali zainteresirani obiskovalci, prisluhnili njenemu predavanju.

Radio Študent, 8. januar 2015 ― Uvod v intervju s članom DAF Ob koncu septembra se je mesto Kobane v severni Siriji znašlo v središču medijske pozornosti. V največji meri zato, ker se je znašlo na poti borcev Islamske države, ki aktualne geopolitične premike na Bližnjem vzhodu, ki jih v marsičem poganjajo imperialni interesi t.i. zahoda, vidijo kot sijajno priložnost za vzpostavitev lastnega gospostva nad milijoni prebivalcev v regiji. V času, ko so mediji Islamsko državo uradno razglasili za novega začasnega dežurnega sovražnika v vojni proti terorizmu, se je mestu Kobane obetalo, da bo deležno nesrečne časti, da postane idealna podoba krutosti Islamske države na ekranih in naslovnicah t.i. demokraticnega zahoda. Vešči geopolitični igralci bi to podobo zagotovo znali dobro vnovčiti za lasten račun. Toda Kobane ni padel, zgodba o pogumnem odporu nekega mesta pa je za anarhistično javnost po celem svetu dobila intrigantno razsežnost, ko so do nas začele pronicati zgodbe o svojevrstnem eksperimentu, ki da se v sirskem delu Kurdistana razvija vse odkar je vojna v Siriji praktično suspendirala državne strukture na velikem delu njenega ozemlja. Anarhistične mreže, spletišča in forume so polne informacij o antikapitalistični politiki upornih skupnosti v provinci Rojava, kjer leži tudi Kobane, veliko je govora o ključni vlogi ženskih oboroženih enot pri obrambi mesta, ter o direktno-demokratičnih strukturah, ki so uspešno zapolnile politični vakuum, ki ga je povzročil kolaps sirske države. Optimistične pogled na Zahodni Kurdistan torej pravi, da imamo tam opravka z uspešnim in množičnim ekperimentiranjem z novimi političnimi strukturami, v jedru katerega je zavrnitev države, kapitalizma in patriarhata. Na drugi strani navdihujoče informacije in novosti iz Rojave je vseskozi spremljala previdnost, ki je pogosto značilna za anarhistično gibanje. Vrstila so se opozorila, da si ne moremo privoščiti, da bi naša želja, da bi v Rojavi res šlo za radikalne družbene spremembe, povzročila, da bi ka