Radio Študent, 12. januar 2015 ― Z novostmi se tokrat ustavljamo v Angliji od koder prihajajo današnji komadi v bolj dubstep oz. stepper različici. Rolali bomo tanajnovejše iz založb Steppas, Mindstep, Big Dada in Deep Medi. Po dolgem času imamo spet nekaj od mojstra mash up-a J-Star-ja... sicer pa da ne pozabimo od kod izhajamo - nekaj redkih reggae ritmov, izdanih pri Trojan in nekaj težkega rootsa s strani Junior Reida, Barry Browna in podobnih.   mail:  riddimoperator@gmail.com http://www.facebook.com/riddimoperator.oddaja ponovitev ( rok trajanja 1 teden ! ):  https://soundcloud.com/riddim-operator   RIDDIM OPERATOR No.190 PLAYLIST: Lion D - Ruff Inna Town (Bizzarri Records) Jstar - Kingston Lighters (Jstar) Jstar - I'm Dubing Out (Jstar) Jstar ft. Ms Dynamite - Fall in Dub (Jstar) Junior Reid - One Sufferation (Guiding Star) Barry Brown - Stone Of The Arrival (Snowbird) Prince Far I - Survival (Wambesi) Herman - Love Brother (Trojan Records) Eternals - Pity The Children (Trojan Records) Hugh Roy Junior - Repatriation Version (Trojan Records) Bun Zer0 - Badman (Mindstep Records) Wiley - Badman (Big Dada) Kahn - Dread / Gorgon Sound Version (Deep Medi Musik) Don Fe ft. Reality Souljahs - Reality Check (Steppas Records) Don Fe - String Theory (Steppas Records)

Radio Študent, 12. januar 2015 ― »Je človek lahko tvoja last? Si ti last svoje mamice? Skrbi zate? Je to tvoja soba? A ti pospravljaš svojo sobo? Kdo pa? A je oči plačan za to? To ni njegovo delo? Kaj pa je njegovo delo? Aja, ampak kaj pa pospravljanje, to ni delo? Se pravi, da je delo lahko plačano ali pa neplačano? Aja, eno je služba, drugo pa delo? Ampak, to drugo delo, je to delo ali je to ljubezen? Potem delaš, ko ljubiš? Je ljubezen delo ?«   S temi vprašanji nas nagovarja napovednik za današnjo premiero predstave avtorice in koreografinje Teje Rebe, z naslovom: Made with love oz. Delo iz ljubezni. S svojimi vprašanji smo poklicali dramaturginjo predstave Suzano Koncut. *izjava se nahaja v posnetku   Suzano Koncut smo povprašali tudi glede forme same predstave: *izjava se nahaja v posnetku   Premiera predstave Delo iz Ljubezni se ima zgoditi danes ob 20. uri v Stari mestni elektrarni. Ponovitvam predstav bodo sledili tudi razni pogovori na obravnavane teme. Po jutrišnji ponovitvi sledi pogovor z Majdo Hrženjak in Renato Šribar o rigidni in samoumevni razporeditvi skrbstvenega dela znotraj evropskih družin. S tem se pa Delo iz Ljubezni ne bo nikakor izčrpalo, o nadaljevanjih vas bomo obveščali pravočasno.

Radio Študent, 12. januar 2015 ― Ponovno lahko opazujemo novo stopnjo v razvoju potrošniške kulture v tranzicijski Republiki Sloveniji. Učenci oziroma njihovi straši zahtevajo možnost izbire izobraževalnih sistemov. Poenotenost vsebin in pedagoških pristopov, poskus enakosti v bazi sekundarnih socializacijskih procesov ustvarjanja koherentne družbe je mrtev oziroma je želja po tem enostavno pase. Jasno je, da politična klima v državi in tako imenovani zeitgeist v družbi legitimirata tovrstno odločitev ustavnega sodišča, ki je pretekli teden razveljavilo določbo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Državno financiranje izvajanje javno veljavnega osnovnošolskega programa naj bi bilo ne glede na to, kje in kako se izvaja, izenačeno, torej polno. Obsodbe opozicijskih struj nekateri označujejo za politikantske, saj je odločitev po ustavnem pravu nesporna. Kljub temu pa si poskušajmo postaviti nekaj vprašanj potencialnih implikacij te odločitve ustavnega sodišča. Ker so odredbe ustavnega sodišča praktično obvezujoče za državni zbor, spekulacij o razrešitvi te zgodbe praktično ni. S spremembo zakona bodo pridobile polno financiranje trenutno obstoječe zasebne šole, to so, dve hčerinski družbi katoliške cerkve in nekaj manjših enot antropozofske struje. Vsi seveda ukrep pozdravljajo v altruističnem duhu, kot dobrega za starše njihovih učencev. Ne pozabimo, da s tem tudi institucijam samim država omogoča lažji obstanek na trgu. Njihov produkt za nekaj časa postane nekoliko dostopnejši za potencialne potrošnike in tako privlačnejši. Z uspešnim marketinškim sloganom »kvalitetnejši od javnih šol« pridobivajo na popularnosti in povpraševanju, kar potencialno lahko vodi v ustanovitev novih enot. Ne pozabimo, da je šola vedno bila orodje za širitev doktrine nosilcev moči. S povečanim povpraševanjem, širjenjem svoje dejavnosti in regulacijami na trgu pa lahko cena teh vedno upravičeno zraste, saj lahko kot pravni subjekti sami postavljajo ceno svojih storitev, to je v tem pr

Radio Študent, 12. januar 2015 ― Verjetno smo že vsi slišali zgodbe o lenih birokratih in polemike o takoimenovanih javnih in realnih sektorjih, saj so slična prepričanja prisotna v veliki večini držav. V Indiji pa se je odvil primer, ki odkriva popolnoma nove razsežnosti omenjenih stereotipov. Inženir vodovodnega podjetja se ni zglasil na delovnem mestu od leta 1990, odpuščen pa je bil po 24 letih. Njegova odsotnost na delovnem mestu je bila uradno opažena že leta 1992, vendar mu je indijska delovna zakonodaja ob sočasnem izkoriščanju zakonskih lukenj omogočila, da je vsa leta prejemal plačo. Za dokončno izgubo službe je moral posredovati tudi minister. Seveda primer ni osamljen, zato novi premier Modi napoveduje spremembe zakonodaje. Sodišče v Egiptu je obsodilo 21-letnega študenta na tri letno zaporno kazen zaradi objave na facebooku. Kaj je na omenjenem spletišču izjavil za prislužitev triletnega pripora? Seveda je užalil Islam, natančneje s priznanjem, da je ateist. Pod policijskim drobnogledom se je znašel, ko je na lokalni postaji zahteval preiskavo glede nadlegovanja v javnosti, še eno izmed posledic njegove objave. Njegova zgodba seveda ni edina. 2013 je bil na dvo-tedenski zapor obsojen drug študent zaradi ustanovitve facebook skupine poimenovane ateisti. Hasan Nasrallah, vodja libanonske uporniške skupine Hezbollah je strogo obsodil napad v Parizu. Obenem je takfirsko radikalno ideologijo označil za grožnjo, ki ne ustvarja le napačne predstave o islamski veri, temveč predstavlja večjo nevarnost kot zahodni karikaturisti. Več o razsežnostih napada v Parizu sledi čez eno uro v geopolitičnem britoffu.   Nisem Charlie Hebdo! Ako se človek uleže na železniške tire in ga povozi vlak, kdo je kriv? Povedano v kontekstu, kadarkoli boš globoko užalil 1.6 milijarde ljudi, se bo našlo nekaj norcev, ki te bo pripravljeno ubiti. Ali je bil napad na Charlie Hebdo zločin? Nedvomno. Je bilo glede na prejšnji napad na Hebdo leta 2011 in druge napade na provokativne medijske hiše zaradi

Radio Študent, 12. januar 2015 ― V četrtek, 8.1. 2015, je potekala 4. seja Študentskega zbora, na kateri so poslanci zbora potrjevali predlog proračuna, o katerem smo na Radiu Študent že poročali. Osrednja točka seje je bila potrditev proračuna, za kar je bilo že vnaprej jasno, da se gre bolj kot ne za formalnost. Pred začetkom obravnave proračuna je Študentski zbor moral izglasovati novega generalnega tožilca ŠOU v Ljubljani. Študentski mentor, izredni profesor Saša Zagorc, je izbral tri kandidate, o katerih so nato poslanci glasovali. Na seji sta bila prisotna zgolj dva, Rok Pograjc in Ana Bagrina. Študentske poslance je sicer pri obeh najbolj zanimalo predvsem znanje o vrednosti različnih naročilnic in njihovi pravno-formalni obravnavi. Z veliko večino je bil pričakovano izglasovan Rok Pograjc, ki je obljubil, da se bo striktno držal vseh pravil in statutov ŠOU. Prav tako je dodal, da je v ŠOU težko predvideti potek dogodkov ter obseg same korupcije, zato se mu ni zdelo smiselno pripravljati podrobnejšega programa: Izjavi lahko prisluhnete v posnetku. Proračun ŠOU pa sicer tudi v drugem branju ostaja v večji meri nespremenjen. Razen povišanja sredstev resorju za študijsko problematiko na račun resorja za mednarodno sodelovanje in povišanje sredstev Študentskemu tolarju za subvencioniranje prehrane na račun splošnega fonda za subvencioniranje prehrane, ostajajo po besedah predsednika ŠOU, Roka Likoviča ostale postavke iste: Izjavi lahko prisluhnete v posnetku. Preden je prišlo do glasovanja o celovitem proračunu ŠOU v Ljubljani za leto 2015, so možnost prijave k besedi dobili zainteresirani poslanci Študentskega zbora. Kot prvi in hkrati edini poslanec je to možnost izkoristil Jure Novak, sicer član opozicijske skupine Študentska Iskra. Novak je bil zelo kritičen do celotnega proračuna in s tem povezanega drastičnega rezanja sredstev nekaterim izmed zavodov družine ŠOU: Izjavi lahko prisluhnete v posnetku. Poleg tega je Jure Novak izpostavil, da se v ŠOU ponavlja zanimiv

Radio Študent, 12. januar 2015 ― DEVETA Revizijsko poročilo posebnega generalnega inšpektorata za rekonstrukcijo Afganistana, ki je glavno telo, ki nadzoruje ameriško obnovo Afganistana, je ugotovilo mnogo nepravilnosti pri plačevanju lokalne policije. S 3,5 milijarde dolarjev, kolikor so v zadnjih letih afganistanski policiji namenili mednarodni donatorji, se je namreč marsikdo bogato okoristil. V evidencah, na podlagi katerih se ta denar razdeljuje, je tako dvakrat več policistov, kot jih dejansko obstaja, s čimer služijo njihovi šefi, ki plače za svoje zaposlene dobijo neposredno v gotovini. Na drugi strani pa to pomeni, da za policiste, ki dejansko delajo, denarja za plače velikokrat zmanjka. Nadzor nad porabo donatorskih sredstev v Afganistanu se sicer s koncem Natove misije vztrajno zmanjšuje.   Avstralski premier Tony Abbott se je odločil, da bo Islamsko državo, tvorbo, ki obstaja in nastaja na Bližnjem vzhodu, od zdaj naprej imenoval Daesh. Gre za arabsko kratico za Islamsko državo Iraka in Sirije, vendar pa originalno arabsko poimenovanje ne označuje države kot birokratskega aparata, ampak predvsem koransko muslimansko skupnost. Borci Daesha sicer ime prezirajo, kar je po Abbottovem mnenju dovoljšen razlog, da to ime uporablja tudi on.   Jordi Mir, ki je posnel in objavil kruto smrt pariškega policista Ahmeda Merabeta med pokolom na uredništvu revije Charlie Hebdo, svoje dejanje obžaluje. Kot pravi, je posnetek objavil na svojem Facebook profilu, ker je to zanj po desetih letih spletnega druženja postalo refleks. Na družabnem omrežju je posnetek ostal zgolj 15 minut, vendar pa je bilo to dovolj, da so ga kmalu predvajale televizijske postaje po vsem svetu. Mir se še posebej kesa, ker je objavo posnetka obsodila policistova družina.   DESETA Bolgarski sindikat zaposlenih v zaporih je v glavnem mestu Sofija organiziral protest. Po podatkih sindikata se ga je udeležilo med 1200 in 1300 zaposlenih v zaporih po celotni državi. Zbrali so se, ker naj bi ministrstvo za no

Radio Študent, 12. januar 2015 ― 9.00 Začenjamo v ZDA, kjer je republikanski senator iz Kentuckya Rand Paul v proceduro poslal predlog za ukinitev pomoči Palestincem. Ni bil navdušen nad dejstvom, da so se ti včlanili v Mednarodno kazensko sodišče po tem, ko je v Varnostnem svetu Združenih narodov padel predlog resolucije za konec izrelske okupacije in priznanje Palestine. ZDA so namreč prijateljice Izraela, ki ga nameravajo Palestinci tožiti. Kar zadeva ameriško zakonodajo, morajo Združene države svojo pomoč Palestini ukiniti, ko tožba steče. Samo članstvo v Mednarodnem kazenskem sodišču za tak ukrep ne predstavlja zadostnega razloga. Združene države Palestini zaenkrat letno pošiljajo približno štiristo milijonov dolarjev pomoči. V Londonu, natančneje v Whitechapelu, so zaprli islamsko akademijo. Akademija Sideeq je muslimanskim družinam omogočala, da svoje otroke učijo v skladu s svojimi kulturnimi preferencami. Ukinitev delovanja lahko razumemo v kontekstu aretacije njenega vodje Mizanurja Rahmana, ki so jo protiteroristične enote izvedle septembra. Takrat je bilo aretiranih devet ljudi, med drugim je bil za radikalnega označen muslimanski pridigar Anjem Choudary. S strani osebja se vrstijo obtožbe lova na čarovnice, usmerjenega nad muslimansko populacijo. Čez eno uro pa o razpravi, ki v zvezi z iskanjem otoških skrajnežev poteka v Veliki Britaniji. 10.00 V današnjem prispevku se potikamo po Veliki Britaniji. Tam je pod navdihom vseprisotne grožnje, ki jo predstavljajo sovražniki zahodne morale, torej eksplozivni borci Islamske države, vlada podala predlog o razširitvi dosega ukrepov, ki jih vsebuje tako imenovana strategija preprečevanja. Ta je povzeta v 39-stranskem dokumentu, ki predstavlja del protiterorističnega in varnostnega zakonika, o katerem trenutno razpravljajo v parlamentu. A zakaj pravzaprav gre? Če so bili pozivi k iskanju potencialnih hodečih bomb do sedaj vezani predvsem na starejša bitja, naj bi po novem sovražnike reda iskali tudi med najmlajšimi. Osnovne

Airbeletrina, 12. januar 2015 ― Pa se je zgodilo in je naneslo, da sta se po dolgem času spet srečali. Dve branjevki. Tudi snega je naneslo nemalo in veter je bril. Beseda je dala besedo, zavili sta v bife, kavico posladkali z brinjevčkom in prijateljsko poklepetali. »Kako je pri vas, gospa, kako živite,« je zanimalo prvo. Čeprav sta skupaj gor in narazen rasli, sta imeli navado, da se dosledno titulirata z gospa ali vi. Etiketa je pol človeka, še zlasti poslovnega. »Še vedno prodajate ideologijo v sodčkih na glavnem placu?« »Kakšni sodčki neki«, je potožila druga, »kdo še kaj kupi na tem svetu, če prodam škrnicelj, pa sem vesela. Bili so časi, ko sem imela v posesti najlepši štant z ideologijo v beli Ljubljani.