Radio Študent, 23. januar 2015 ― Evropska centralna banka, krajše ECB, je včeraj napovedala program kvantitativnega sproščanja v evroconi. S tem naj bi se borila proti deflaciji oziroma nižanju  višanju vrednosti evra, ki je Evropo zajelo konec lanskega leta , in spodbudila investicije ter s tem gospodarsko rast. Najprej prisluhnimo Engelbertu Stockhammerju iz londonske Univerze Kingston, ki predstavi, kaj kvantitativno sproščanje sploh je: Izjava   To finančno imetje centralne banke kupujejo od zasebnih lastnikov, večinoma bank, kamor torej roma novo ustvarjeni denar. S to injekcijo vrh finančnega sistema dobi dodaten kapital, ki naj bi ga preko tržnih mehanizmov investiral v gospodarstvo. Poleg tega se zaradi kupovanja državnih obveznic njihov donos zmanjša, kar naj bi banke spodbudilo k vlaganju v gospodarstvo. Jack Rasmus iz kalifornijske univerze Saint Mary’s predstavi idejo kvantitativnega sproščanja: Izjava   Problem ideje kvantitativnega sproščanja je, da njena osnovna predpostavka, to je, da bo novo ustvarjeni denar prikapljal do realnega gospodarstva, pogosto ne drži. Institucije, ki denar prejmejo ga namreč dobijo brez pogojev. Kot pove Rasmus, v Združenih državah Amerike, kjer se kvantitativnega sproščanja poslužujejo že vse od leta 2008, finančne institucije novega denarja niso prelile v realno gospodarstvo, temveč so imele zanj drugačne plane: Izjava   To potrdi tudi Stockhammer: Izjava   Toliko o izkušnjah iz drugih delov sveta. Tudi v evroobmočju, kjer bo v naslednjih dveh letih po načrtih ECB natisnjenega 1100 milijard evrov novega denarja, se utegne zgoditi podobno. John Grahl iz angleške Univerze Middlesex predstavi več razlogov za to: Izjava   Če pa finančne institucije že vlagajo, namesto doma to raje počnejo na tujem, kjer so donosi višji. Eden izmed razlogov za to je pomanjkanje povpraševanja v Evropi, ki je posledica varčevanja. Nadaljuje Grahl: Izjava   S tem se strinja tudi Stockhammer: Izjava   Države n

Radio Študent, 23. januar 2015 ―   Jemen je po odstopih predsednika države, Abda Rabbuha Mansurja Hadija, in premierja Khaleda Bahe zdrsnil v hudo politično krizo. Včerajšnji dogovor, ki ga je predsednik sklenil z uporniškim šiitskim gibanjem Hutijev in je obljubljal umiritev razmer, je državo očitno pahnil v politični kaos, saj je bil prav omenjeni dogovor povod za odstop premierja, čemur je sledil še odstop predsednika Hadija. Na jugu države so štiri Hadiju zveste province odpovedale poslušnost prestolnici, ki jo skoraj v celoti nadzoruje gibanje Hutijev. Šiitsko gibanje je že predlagalo vzpostavitev začasne tranzicijske vlade, v kateri bi sami sodelovali. Naraščajoči vpliv Hutijev z zaskrbljenostjo spremljajo v Združenih državah Amerike in Saudovi Arabiji, saj jih vidijo kot podaljšano roko Irana. Jemenske šiitske milice pa niso edina današnja skrb Saudove Arabije. Umrl je namreč kralj Abdulah, ki je absolutistično monarhijo vodil od leta 2005. Nasledil ga je brat Salaman, ki je zaradi slabega kraljevega zdravja tudi do sedaj opravljal večino njegovih funkcij. Salaman je bil vse od 60-tih let upravnik prestolnice Rijad, leta 2011 pa je bil imenovan za ministra za obrambo in bo najverjetneje nadaljeval bratovo politiko zelo, zelo počasnega procesa modernizacije režima. Sožalje Saudijcem je že izrazil predsednik Združenih držav Barack Obama, ki je poudaril, kako visoko je cenil pokojnika … in njegovo nafto. Nadaljujemo na Tajskem, kjer je parlament pod nadzorom vojaške hunte izglasoval razrešitev in 5-letno prepoved opravljanja javnih funkcij bivši premierki Yingluck Shinawatra na podlagi obtožnice, ki jo bremeni korupcije in malomarnosti pri razpolaganju z javnimi sredstvi. Leta 2011 naj bi, ko je bila na položaju premierke, odkupovala žito po napihnjenih cenah, s čimer naj bi si poskušala zagotoviti podporo kmetov, sicer tradicionalno naklonjenih družini Shinawatra. Ostajamo v Aziji. Nepalskemu parlamentu ni uspelo sprejeti nove ustave, ki bi lahko znatno prispevala k prekinitv

SPRP, 23. januar 2015 ― Kapa Records vabi na: - Ignite (ZDA)  melodični hc/punk- LineOut (Italija)   punk rock Koncert se bo ugodil v sredo, 28 januarja, 2015 ob 20:00 v Gala Hali.  Ignite so stari znanci slovenskih alternativnih odrov. Nepropusten, glasen in odločen nastop skupino uvršča med najboljše zasedbe, ki jih je proizvedla kalifornijska hc/punk scena 90-ih let prejšnjega stoletja. Slovenijo so obiskali že nekajkrat, nazadnje lani na festivalu Punk Rock Holiday 1.4., 28.1. pa jih lahko zopet poslušamo v Gali Hali na Metelkovo. Začeli so odločno in neposredno: ''Call On My Brothers'' (1995) ter ''Past Our Means'' (1996) sta odlična hc/punk albuma, v katerih se prepletajo punkovska energija, metalski drobci in ravno pravšnja melodika. Leta 2000 so se izpopolnili v ''A Place Called Home'', ter pridobili občutneje širšo publiko z zadnjo plato ''Our Darkest Days'' (2006). Slednja je bila proglašena za enega najboljših punk izdelkov tistega obdobja. Če se sprehodimo skozi omenjene albume, lahko dobimo jasno sliko kako se skupina razvija in zagotovo bomo v sredo slišali tudi komade s prihajajočega albuma. Bend namreč slovi po tem, da nova ustvarjanja testira na publiki še pred uradno objavo in ravno to bi lahko še dodatno popestrilo koncert. Kar Ignite zaznamuje so značilna hardkorovska brezkompromisnost, zanimiva zgradba komadov in družbeni aktivizem. Skupina je prepoznavna tudi zaradi edinstvenega vokala Zoltana Teglasa, ki je sodeloval z bendi kot so Misfits, Motorhead in seveda Pennywise. Z leti se je zvok benda rahlo omehčal in produkcija, ki se je izboljšala, morda zakrije Ignitov prvinski gnev, k sreči pa se to niti malo ne zazna v živi izvedbi. Vseskozi govorimo o bendu, ki ima marsikaj za povedati in zna svoje koncerte odlično izpeljati. Pohvalna je tudi njihova prisotnost na manjših odrih in ni za zamuditi priložnosti, da jih tokrat slišimo v bolj pristnem klubskem okolju. Pred Ignite nas bodo ogrel LineOut, mladi punk rock bend iz sosednje Italije.

Radio Študent, 23. januar 2015 ― V današnji oddaji vam bomo predstavili intervju s fizikom in filozofom Sašo Dolencem, ki je ustanovitelj in urednik spletnega časopisa za tolmačenje znanosti - Kvarkadabra. Časopis obstaja že skoraj 18 let in odpira teme iz znanosti za širšo javnost. Na spletu objavljajo kratke zgodbe o novih odkritjih, nenehno izdajajo nove knjige, ki v zadnjem času izhajajo predvsem s finančno podporo avtorjev samih. Sašo je objavil že več sto poljudnoznanstvenih člankov in zapisal več kot 300 kratkih zgodb. Z njim smo se pogovajrali o razlikah med psevdo in pravo znanostjo, pasteh poljudnega pisanja o znanosti, iskali načine spreminjanja znanosti v zgodbe in spregovorili o vplivu znanosti na slehernika.

Radio Študent, 23. januar 2015 ― V današnji oddaji vam bomo predstavili intervju s fizikom in filozofom Sašo Dolencem, ki je ustanovitelj in urednik spletnega časopisa za tolmačenje znanosti - Kvarkadabra. Časopis obstaja že skoraj 18 let in odpira teme iz znanosti za širšo javnost. Na spletu objavljajo kratke zgodbe o novih odkritjih, nenehno izdajajo nove knjige, ki v zadnjem času izhajajo predvsem s finančno podporo avtorjev samih. Sašo je objavil že več sto poljudnoznanstvenih člankov in zapisal več kot 300 kratkih zgodb. Z njim smo se pogovajrali o razlikah med psevdo in pravo znanostjo, pasteh poljudnega pisanja o znanosti, iskali načine spreminjanja znanosti v zgodbe in spregovorili o vplivu znanosti na slehernika.