Radio Študent, 26. februar 2015 ― »Vsaka vojna je ironična, ker je vsaka vojna hujša od pričakovanj. Vsaka vojna vzpostavi ironično situacijo, ker so njena sredstva tako melodramatično nesorazmerna v primerjavi z njenimi domnevnimi cilji.« Tokratno Humanistiko posvečamo knjigi Velika vojna in moderni spomin ameriškega kulturnega zgodovinarja Paula Fussla. Delo z izvirnim naslovom Great war and modern memory je izšlo leta 1975 in od takrat predstavlja temeljno delo - nekateri celo ocenjujejo, da je to najpopolnejše delo o prvi svetovni vojni. Knjiga je poleg konstrukcije spomina tudi vobče izjemno zanimivo zgodovinsko branje o stanju na zahodni fronti. Kot poudarja avtorica spremne besede Marta Verginella, je knjiga odprla pomembnejše polje, interdisciplinarno raziskovanje. Torej interdisciplinarno kot odmik od zgolj formalnega zgodovinskega raziskovanja, ki se najprej ukvarja s politiko, frontami in šele nato s posameznikom. Fusslova metoda je obratna: z osebnimi pričevanji literatov ob pomoči pričevanj navadnih vojakov skuša skonstruirati večjo sliko. In ta večja slika je, kot se bo izkazalo, ravno prepletenost jezika in vojne. Naslednja štiri leta bodo tako ali tako v znamenju prve svetovne vojne in obletnic njenih neštetih tragedij. A bolj kot se poudarja, da se svet in očetnjava prve svetovne vojne ne zavedata dovolj, bolj se moramo spraševati, kaj in česa se sploh spominjati? Oziroma še boljše, kaj spominjati se sploh pomeni? Po branju Fussllove knjige bi lahko odgovorili: »Ne ponovno obujati praznih statistik in zaprašenih uniform, ampak se rajši vprašati, kaj je od prve vojne ostalo. In ostalo je precej.« Ena izmed Fussllovih tez je namreč, da je velika vojna pravzaprav prva velika kolektivna travma modernosti. In to ne samo kot metapolitični dogodek, ki je na novo zarisal politični zemljevid Evrope, ampak kot kolektivni ognjeni ritual modernosti, v katerem je prisostvovalo okoli šestdeset milijonov ljudi. To je bila velika literarna vojna. Skoraj vsi vojaki so bili pismeni,

Radio Študent, 26. februar 2015 ― Hrvaško javnost je minuli teden pretresla smrt najstnika, ki naj bi umrl kmalu po zaužitju mešanice sintetičnih snovi, znanih po tem, da imitirajo psihoaktivne učinke THC-ja. Čeprav gre za povsem neuradne novice, ki temeljijo na tem, da je fant preminil v neposredni bližini tako imenovanega Smart Shopa, založenega s tovrstnimi snovmi, in da uraden razlog smrti še ni raziskan, je primer ponovno aktualiziral nevarnost tovrstnih sintetičnih kanabinoidov. Slednjim bomo tako posvetili tudi tokratno in prihodnjo Vsemogočno travico. Pojav sintetičnih kanabinoidov je povezan z nedostopnostjo konoplje, ki je bila in je še talka prohibitivnih politik. Prve sintetične kanabinoide so pred 40 leti začeli razvijati v terapevtske namene, omejevanje uporabe konoplje pa je sililo, kot pojasnjuje Tomaž Koren s portala konoplja.org, v njihov nadaljnji razvoj. izjava Dostopnost sintetičnih kanabinoidov je hitro pripeljala do njihove široke komercialne uporabe in tudi do zlorab. Hkrati je to močno pospešilo razvoj novih sintetičnih kanabinoidov, ki naj bi jih bilo zdaj že več kot 1000 različnih vrst. Mnogi med njimi ostajajo nepoznani in neraziskani, pod pretvezo, da so zelišča, in v obliki različnih praškov pod različnimi komercialnimi imeni tipa “Spice”, “Galaxy”, “Solar” in “Atomix”, pa so se sintetični kanabinoidi kmalu z našli v široki uporabi kot nadomestek za rekreativno kajenje gandže. izjava Sintetični kanabinoidi se ponavadi pojavljajo razpršeni po zeliščni zmesi, namenjeni kajenju. Raztopljeni so v topilu, ki ponavadi daje zmesi prepoznaven vonj in videz.   izjava Stalno razvijanje novih sintetičnih kanabinoidov in njihovo menjavanje na tržišču po eni strani onemogočata dobro poznavanje njihovega delovanja, o čemer bomo več povedali prihodnji teden, po drugi pa seveda otežujeta njihov nadzor in omogočata večjo dostopnost. Ta je v času interneta in spletnih nakupov še toliko lažja. izjava Razmah sintetičnih kanabinoidov je seveda omogočilo dejstvo,

Radio Študent, 26. februar 2015 ― Ob 7.00: V Združenih državah Amerike preiskujejo 10 tamkajšnjih bank zaradi suma manipulacije s tržnimi cenami plemenitih kovin. Preiskavo je zaradi anomalij na omenjenem trgu sprožilo ameriško zvezno tožilstvo. Med preiskovanimi bankami naj bi bile tudi nekatere najevčje ameriške investicijske banke, kot sta Gold-man Sachs in JP Morgan. Omenimo zgolj, da so domala iste banke že bile v podobnih sodnih preiskavah zaradi povezav z različnimi draguljarji in draguljarnami, s katerimi so nato skupaj prirejale cene žlahtnih kovin, kot je denimo platina. Skupina finančnih ministrov držav evroobmočja je potrdila grški načrt za spoštovanje starih politično-ekonomskih zavez do Evropske unije. Sedaj bodo odločitev morali potrditi še posamezni parlamenti držav članic, a po predvidevanjih bodo kompromisni predlog v vseh sprejeli. Zaradi napovedi Grčije, da se bo držala svojih starih zavez, so tako imenovani finančni trgi Atenam že naklonili nekoliko bolj optimistične napovedi na svetovnih borzah. Fifa je oznanila, da bo svetovno nogometno prvenstvo v Katarju leta 2022 potekalo pozimi. Do tega sklepa so prišli po obširni analizi katarskega puščavskega podnebja, ki je večino leta prevroče. Tako bo nogometno prvenstvo potekalo novembra in decembra, s čimer se bodo izognili zimskim olimpijskim igram, ki se začnejo januarja 2023, in še pomembneje Ramadanu, ki se začne aprila. Na začetku tega tedna so iz Gaze prišla poročila, da je Izrael z odpiranjem svojih jezov poplavil precej obsežne površine. Palestinska civilna zaščita je sporočila, da je zaradi ukrepa bilo poplavljenih vsaj 80 palestinskih gospodinjstev, zaradi česar je več sto ljudi ta hip brez strehe nad glavo. Več v Britoffu ob 8.00 Ob 8.00: Na začetku tega tedna so iz Gaze prišla poročila, da je Izrael z odpiranjem svojih jezov poplavil precejšnje površine. Palestinska civilna zaščita je sporočila, da je zaradi ukrepa bilo poplavljenih vsaj 80 palestinskih gospodinjstev, zaradi česar je več sto ljudi t

Radio Študent, 26. februar 2015 ― Republika Slovenija bo letos praznovala 25 leti, le dve leti mlajši pa je njen najbolj črn madež - izbrisanih 25.671 prebivalcev Slovenije iz registra stalnega prebivalstva. Samozanikanje politike in izogibanje naslavljanja problema je bilo večletno pravilo, vse do odločbe Evropskega sodišča za človekove pravice na katerem so pravico iskali izbrisani, ki je leta 2012 Sloveniji naložilo pripravo sheme za izplačilo odškodnin. Rezultat evropske intervencije lahko zasledimo v obliki novega zakona o odškodninah, ki je v veljavo stopil 18. junija lani. Zakon o odškodninah predvideva 50 eurov mesečnega nadomestila. Mizernost tega nadomestila pa ne odtehta izgube ekonomskih in socialnih pravic, niti ne rešuje izhodiščnega problema. O 23. obletnici izbrisanih smo se pogovarjali z Irfanom Beširovićem - Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov, Mirjano Učakar - eno izmed izbrisanih in z režiserjem filma "Poslednji dani Ace Todorovića", Dimitrom Anakijevom.                 

Radio Študent, 26. februar 2015 ― Argentinski kongres je v skladu z napovedmi argentinske predsednice, Cristine Fernandez de Kirchner, razpustil obveščevalno službo Secretaria de Intelegencia. Kirchner je razpustitev obveščevalne službe napovedala pred dobrim mesecem v odzivu na misteriozno smrt tožilca Alberta Nismana. V javnih nastopih je argentinska predsednica omenjala povezave med Nismanovo smrtjo in obveščevalci, hkrati je večkrat poudarila, da obveščevalna služba ni delovala v javnem interesu. Razpuščeno obveščevalno službo naj bi v 90-ih dneh nadomestila zvezna agencija za obveščevalne službe, ki bo odgovorna tudi kongresu. Vodstvo agencije bodo za razliko od bivše obveščevalne službe potrjevali tudi argentinski kongresniki, še vedno pa ga bo imenovala argentinska vlada. Argentinski kongres je medtem razpravljal o novi zakonodaji na tem področju, ki med drugim nadzor nad prisluškovanjem telefonskim pogovorom prenaša na generalno tožilstvo. Temu odločno nasprotuje argentinska opozicija, ki jo skrbi tudi okrepljena vloga generalštaba argentinske vojske pri zbiranju obveščevalnih podatkov. V Fukušimi spet pušča. Pravzaprav zaradi poškodb sistema odtoka meteorne vode iz poškodovane jedrske elektrarne Daichi pušča že zadnjih  10 mesecev, a lastnik -  privatno energetsko podjetje TEPCO, ki naj bi poleg svojega profita skrbelo tudi za ekološko varnost okolice - o tem do sedaj ni obvestil niti lokalnih prebivalcev niti pristojnih oblasti. Z radioaktivnim cezijem -137 obogatena deževna voda, katere vrednosti naj bi za 10-krat presegala dovoljene vrednosti radioaktivnosti, odteka že slabo leto. Zunajzakonske prevare v Južni Koreji ne bodo več veljale za zločin. Južnokorejsko ustavno sodišče je namreč  spremenilo zakon, po katerem so oblasti prešuštnike kazensko preganjale in jih za dve leti pošiljale v zapor. V zadnjih petih letih so zaradi prevar obtožili skoraj 5.500 ljudi. Zakon o prepovedi prešuštva je bil v veljavi od leta 1953, z njegovo ukinitvijo pa Južna Koreja ne bo več v emine

Radio Študent, 26. februar 2015 ― Iranska vojska zadnje dni v okolici strateško pomembne Hormuške ožine izvaja pomorske in kopenske vojaške vaje. Vrhunec so vaje dosegle včeraj, ko je revolucionarna garda razstrelila repliko ameriške letalonosilke. Iranska vojska trdi, da so z vajo, poimenovano Veliki prerok 9, pokazali svojo veličino in da so v primeru vojne zmožni potopiti ameriške ladje. Odzvala se je tudi ameriška vojska, ki trdi, da jih vaje Irancev ne skrbijo, da se je njihova vojska sposobna obraniti, razstrelitev replike pa je komandant Kevin Stephens primerjal z uničenjem hollywoodskega filmskega prizorišča. Pariška policija je v parku v zahodnem delu mesta aretirala tri novinarje medijske hiše Al-Jazeera, ki so jih zalotili pri upravljanju drona. Ti daljinsko upravljani letalniki so v zadnjih dveh dneh v Parizu povzročili kar nekaj skrbi, saj so bili opaženi nad mnogimi turističnimi in obče pomembnimi stavbami, kar je v duhu paranoje po nedavnem napadu marsikdo interpretiral kot pripravo na nove grozote. Ni sicer še jasno, ali ima pridržana trojica z vsem skupaj kakršnokoli zvezo, vendar pa je neodobrena uporaba dronov v Franciji ne glede na to kaznovana z do enim letom zapora in 75.000 evri kazni. V avstrijskem parlamentu so bili sprejeti amandmaji k zakonu, ki ureja položaj več kot polmilijonske muslimanske skupnosti v državi. Zakon prinaša nekaj novih pravic, med drugim imame v vojski, bolnišnicah, domovih za upokojence in zaporih ter halal obroke v javnih šolah in prej naštetih institucijah. Prinaša pa zakon tudi nove omejitve, ki jih je konservativni minister za integracijo Sebastian Kurz predstavil kot uvajanje islama z evropskim karakterjem. Tako bo približno 450 organizacij z islamskim predznakom moralo izkazati pozitiven odnos do družbe in države, da bodo obdržale državne licence. Poleg tega bodo imami morali znati govoriti nemško, muslimanske kulturne in verske organizacije pa ne bodo smele več prejemati financiranja iz tujine, kar pomeni velik finančni šok. Zakon j

Radio Študent, 26. februar 2015 ― Samo vprašanje časa je bilo, kdaj bosta Magda in Tinka zavohali brezumje naših političnih vrhov. Vsekakor sta prepričani, da oblast pripada njima in zdaj imata dovolj. Podali se bosta v sam center slovenske moderne politike. Se bosta včlanili v na novo preimenovano stranko našega premiera, z njim zazrli v prihodnost in pričarali pokornost državljanov? Ali pa bosta morebiti organizirali svoj kongres in na kratico SMC skušali ustanoviti svojo stranko, morebiti stranko modernih coprnic? Morda pa nič od tega. Morda pa samo sedita na strehi parlamenta in se pritožujeta, kako so naši politiki ostali brez domišljije. Vse to ali nič od tega, poveste vi! V petek ob 12ih na 89,3! Izkoristite priložnost, da v naslednji ediciji postanete režiser, scenarist, dramaturg, voajer in so-ustvarite scenarij kratke radijske igre. Magdo in Tinko postavite v najbolj nemogoče in nepredvidljive situacije, ki si jih lahko zamislite. Preizkusite vašo domišljijo. Vi predlagate, mi delamo! Na vaš ukaz! V času oddaje se scenarij izpisuje tukaj.