Radio Študent, 26. marec 2015 ― Če v poljubni spletni brskalnik vpišemo besedno zvezo “upravnik večstanovanjske stavbe”, bomo našli precej nezadovoljnih lastnikov stanovanj, ki se zaradi po njihovem mnenju previsokega prispevka za stanovanjski sklad, neopravljanja predpisanih dolžnosti ali splošne samovolje pritožujejo čez upravnika svoje večstanovanjske stavbe. Pred kratkim je spor med upravljavcem in etažnimi lastniki zavrel v Štepanjskem naselju v Ljubljani. Jabolko spora je energetska obnova stavbe, precenjenega izvajalca naj bi izbral upravljavec brez soglasja skupnosti etažnih lastnikov. Več nam pove Igor Jurše, stanovalec. Izjava se nahaja v posnetku oddaje. Energetska obnova stavbe je le vrh ledene gore. Jurše pojasni, da se tradicija nespoštovanja vleče že dlje časa. Izjava se nahaja v posnetku oddaje. Spor je eskaliral. Kako, še zadnjič Igor Jurše. Izjava se nahaja v posnetku oddaje.   Didaktični red je v tokratnem OFFsajdu obrnjen. Od konkretne situacije se selimo k abstraktni. O urejenosti razmerja med skupnostmi etažnih lastnikov in upravniki stavb spregovori Franc Gerbec, častni član Slovenskega nepremičninskega združenja. Izjava se nahaja v posnetku oddaje. Z Gerbcem se glede pravilnikov strinja tudi Damijan Smonkar, predsednik Društva etažnih lastnikov Velenje. Izjava se nahaja v posnetku oddaje. Franc Gerbec spregovori tudi o razlogih za sprejetje, po njegovem mnenju protiustavnih pravilnikov o upravljanju stavb. Izjava se nahaja v posnetku oddaje.   Za ureditev tovrstnih problemov se zavzema vse več državljanov. Poleg društva našega sogovornika, torej Društva etažnih lastnikov Velenje, se ustanavlja tudi Združenje etažnih lastnikov Slovenije. Društvi si prizadevata za spremembo normativnih aktov na stanovanjskem področju in širjenje zavedanja, da je upravnike - tako kot mobilne operaterje - možno menjati. Entuziazem kaže tudi Franc Gerbec. Izjava se nahaja v posnetku oddaje. Več o društvih, ki si prizadevajo za bolj razumno upravlja

Radio Študent, 26. marec 2015 ― Nov dan nam je prinesel - novo vojno. Kot poročajo svetovni mediji je Savdska Arabija v četrtek začela vojaški napad na Jemen, kjer so šiitski uporniški Hutiji v zadnjih mesecih okrepili nasilje zoper vlado. Jemen je sicer zdrsnil v kaos že leta 2012, ko so državo zajeli množični protesti in prisilili dolgoletnega predsednika Saleha k odstopu. Lani so nato šiitski uporniki zavzeli prestolnico Sana in začeli osvajati mesto Aden, v katerem je jemenski predsednik Hadi vzpostavil začasno prestolnico. Vse skupaj se je zgodilo tako hitro, da so ameriški marinci v Sani zapustili ameriško veleposlaništvo kar brez lastnega orožja. Pa tudi drugače naj bi ZDA v Jemnu pustile za okoli 500 milijonov dolarjev precej uporabnega orožja. In ne samo to, Jemen je ameriški predsednik Barack Obama še pred nekaj meseci svetu predstavljal kot državo, v kateri naj bi ameriška vojna proti terorizmu prinesla največje uspehe, kar je verjetno najboljši dokaz skoraj neverjetnega poloma ameriške zunanje politike. Ko je prišlo do prevrata, so Hutiji, ki jih podpira Iran, kmalu zasedli še Aden, Hadi pa naj bi se umaknil iz države. Pričel se je tipičen sunitsko-šiitski spopad, ki je doslej že razdejal tudi bližnjo Sirijo in Irak. Savdska Arabija je nato na meji z Jemnom hitro nakopičila vojsko in pričela z vojaškim napadom na sosednjo državo. Vendar je tudi v tem primeru Savdska Arabija po vzgledu svojega velikega zaveznika ZDA poskrbela za svojo "koalicijo voljnih." Kot v tisti stari reklami za Clio ima tudi Savdska Arabija danes vse, kar imajo veliki -  svojo vojno in svojo koalicijo voljnih. Veleposlanik Savdske Arabije v ZDA Adel al Džuber je v Washingtonu namreč naznanil, da je bila oblikovana koalicija 10 držav za zaščito vlade v Jemnu. Ameriške oblasti so hkrati sporočile, da je predsednik Barack Obama odobril "oskrbo z logistično in obveščevalno podporo" vojaški operaciji. Kot je pojasnil savdski veleposlanik v ZDA, je namen operacije "braniti in podpirati legitimno jemensko vla

SPRP, 26. marec 2015 ― Vsaka sobota, ki jo lahko preživiš na punk koncertu je popolna, če pa se lahko v glasni, omamni in okajeni atmosferi izogneš valentinovemu in pustu obenem pa še toliko boljše. Koncert se je pred dobrim mesecem zgodil v domu kulture Svlačionica v hrvaškem mestecu Kumrovec, ki leži tako zelo blizu obmejne policije. Kot se spodobi za najboljše punk koncerte tudi tokratni ni bil ravno tipičen, sploh za tradicionalno in resignirano hrvaško. V Kumrovcu, kjer so pred desetletji svoje smrdljive nogavice odlagali Titovi omladinci, se zdaj že štiri zaporedna leta odvija pravo punk praznovanje namenjeno širši populaciji. No, letos pa se nas je skoraj ducat uspelo brez večjih težav prikobacati na drugo stran meje in odločitev je bila modra. Dogajanje v nabito polni dvorani Svlačionici naj bi se začelo zaradi daljšega line-up-a okoli 21. ure, a so nas prvi toni začeli udrihati po ušesih šele po deseti uri. Kriva Istina, melodični hardkor punk bend iz Slavonskega Broda, je solidno odprl koncert in atmosfera je bila domača, punkovska, brez poziranja ali zadržanosti. Bend, ki se morda zgleduje po svojem velikem slavonskem bratu Fat Prezident, svoj zvok opredeli s specifičnim vokalom in dobro liriko v hrvaškem jeziku ter udrihajočem, zanesljivem hardkor nažiganju. Tudi pestro dogajanje v prvih vrstah in majanje nosil za reflektorje sta nakazovala odličen start. Kurve so servirali našpičen nastop... Foto: Kristijan Smok Naslednji, zagrebške Kurve, so nam postregli z oldschool rock'n'roll punkom, ki zveni zelo osvežujoče. Dinamični komadi, odrezavi rifi in čudoviti raskavi vokal ustvarjajo umazani blues hardkor - kakor neverjetno to morda zveni - in uspeva jim, da že slišane forme zvenijo popolnoma pristno in nadvse poslušljivo. Skupina je vse to okrepila z iskrenim nastopom in tako pustila odličen vtis. ...in razigrali publiko . Foto: Kristijan Smok Verjetno se je kdo šele pri tretjem bendu zavedel, da bi bilo pa

Radio Študent, 26. marec 2015 ― Pred tremi tedni je Komisija za preprečevanje korupcije s posodobitvijo aplikacije Supervizor objavila podatke o postranskih zaslužkih profesorjev, ki so poleg plač prejemali še precejšnja sredstva prek avtorskih pogodb. Kljub temu, da je bila Univerza v Ljubljani med najbolj izpostavljenimi, je vodstvo največje slovenske izobraževalne inštitucije potrebovalo kar 19 dni, da je pripravilo odziv na vsa vprašanja, ki so se odprla po objavi podatkov.   In to kakšen odziv! Na tiskovni konferenci, ki so jo v Zbornični dvorani priredili v torek, je zbor dekanov z rektorjem na čelu za novinarje pripravil predstavo, kot ji že dolgo nismo bili priča. Čeprav je finančni minister Mramor, sicer tudi sam eden izmed plodnejših avtorjev, pred dnevi zatrdil, da ne živimo več v komunizmu, se je tiskovna konferenca začela z referatom, ki bi si v nekem drugem sistemu gotovo prislužil posebno priznanje Centralnega komiteja. Govori tovariš rektor:   Izjava   V uvodni uri je rektor Ivan Svetlik zbranim najprej predstavil financiranje ljubljanske univerze, za lažje razumevanje pa je razlago oplemenitil s power-point prezentacijo, ki je dostopna tudi na naši spletni strani. Če na hitro povzamemo shemo financiranja: univerza največji del denarja dobi s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, druga vira javnih sredstev pa so prejemki Agencije za raziskovalno dejavnost ter evropski projekti. O množičnem prijavljanju na slednje rektor takole:   Izjava   Fakultete članice Univerze v Ljubljani pa si dodatna sredstva lahko poiščejo tudi same. Tako precejšnji vir dohodkov predstavljajo plačljive oblike študija, torej izredni, doktorski ter, v predbolonjskem sistemu, magistrski študij. Fakultete ob tem izvajajo tudi razna usposabljanja in tečaje, nekateri faksi pa dodatna sredstva pridobivajo tudi z razvojnimi in inovacijskimi projekti ter s svetovanjem - ali z drugimi besedami – s povezovanjem z gospodarstvom.   Izjava   Kompetenc in znanstvene o