SPRP, 5. maj 2015 ― Banditi so punk rock bend iz Idrije, ki deluje od leta 2005. Najbolj poznani so po singlih Nick O'Teen, Rad bi le, New tomorrow in Walk away. Po prvi studijski plošči Society love songs (2010) je bend februarja 2014 izdal še drugi album Take the streets pri založbi Nika records. Besedila so udarna, družbeno angažirana in spodbujajo k razmišljanju z lastno glavo. Začeli so s turnejo Failed Society Rock Tour. Trenutno je potrjenih sedem koncertov. Na vprašanja sta odgovarjala Blaž Pavšič in Matej Alič. 1. Iz SSKJ: bandít -a m (ȋ) ekspr. oborožen tat, razbojnik…, s čim ste oboroženi in kaj kradete? Pavšič: Oboroženi smo s punk rockom in krademo dolgčas … Alič: Ali ženska srca, haha, ne, bo kar dolgčas. 2. Kdo ste Banditi? Pavšič: Kadar smo skupaj, smo energična bomba! Matej Alič – vokal, Blaž Pavšič aka B.B. – kitara, Aleš Golja – kitara, Blaž Tratnik – bas kitara, Jernej Zajc – bobni. Banditi. Foto: Tina Semič 3. Idrija je znana po punku. Od tam prihajajo odmevnejše skupine kot so Šund, Zablujena generacija in seveda legendarne Kuzle. Zakaj mislite, da se ravno v Idriji razvije toliko punk skupin? Alič: Pri punku je bilo večkrat v ozadju industrijsko mesto in Idrija je od nekdaj industrijsko mesto. Energija se je prenašala iz benda na bend. Kako nam že pravijo? Pavšič: Vnuki Kuzel! Alič: Banditi smo samo sprejeli energijo, ki nam je bila podana. 4. So vplivi predhodnikov bili v breme ali je bila pot Banditov zaradi tega lažja? Alič: Razlike med žanri v vseh teh skupinah so. Vpliv skupin ni bil samo vpliv na zvrst glasbe, ampak bolj vpliv na razmišljanje. Pavšič: Vse to nam je bilo prej v pomoč kot v breme, imeli smo že začrtano pot, kako se dela glasba. Včasih so nas sicer primerjali z Zablujeno Generacijo, a to verjetno zato, ker sta naš pevec in njihov brata in imata mogoče podobno barvo glasu. V Idriji verjetno ni človeka, ki ne bi šel čez vse te bende. 5 Kdo piše besedila oziroma kako nastajajo? Alič: Besedi

Radio Študent, 5. maj 2015 ― V protestniško navdahnjeni Braziliji so tokrat ulice zasedli učitelji, ki so v mestu Curitiba prestolnici južnobrazilske zvezne države Parana, protestirali proti napovedanim spremembam pokojninske zakondaje. Približno 20 tisoč udeležencev protestnega pohoda pred parlament zvezne države, kjer so želeli poslance prepričati, naj ne potrdijo zakona, ki za učitelje predvideva oblikovanje posebnega pokojninskega fonda in zvišanje prispevka za pokojnine, se je udeležilo približno 20 tisoč učiteljev, profesorjev in drugih šolnikov. Pred parlamentom so protestniki naleteli na policijski kordon in visoke zaščitne ograje, kar pa dela protestnikov ni odvrnilo od tega, da bi se poskušali prebiti v paranski parlament. Prišlo je do spopadov s policijo, ki je po stari navadi uporabila solzivec in gumijaste naboje. Poškodovanih je bilo več kot 200 ljudi. Uporniški duh ne pojenja tudi v Združenih državah Amerike. Po Baltimoru, kjer je bilo po silovitih protestih vsled sumljive smrti Freddija Graya po policijski aretaciji v zadnjih dneh mirneje, se protesti proti policijskemu nasilju širijo v druga ameriška mesta. Demonstracije so se razširile v New York, Washington, Boston, Indianapolis in tudi v druga mesta, kjer pa, kljub temu da je policija zaradi zoperstavljanja njenim navodilom v New Yorku aretirala 60 ljudi, niso bile tako srdite kot v Baltimoru. V glavnem mestu zvezne države Maryland so po torkovem zaprtju včeraj vrata ponovno odprle šole, med 22. in 5. uro pa še naprej ostaja v veljavi policijska ura. Aktualno dogajanje je ponovno oživilo politične debate o potrebnih reformah ameriškega pravosodja, ki pa, čeprav se intenzivno pojavljajo vse od podobnega primera v Fergusonu, niso prešle faze obljub. Predvsem temnopolta ameriška skupnost protestira, politična ignoranca gre dalje.   Sodišče v severozahodnem Pakistanu je deseterico obtoženih za oborožen napad na 15-letno aktivistko Malalo Jusufzaj obsodilo na dosmrtno ječo oziroma 25 let zapora, kolikor tovrstna kaz

Radio Študent, 5. maj 2015 ― S U B W A Y 9 5 7 / 1 2 5 5   torek, 5/5.2015. ob 23-ih Anarcho punk iz Medellina Sonido Libertario! Novi CD imajo primorski Human Host Body kot tudi ameriški anarho punkerji No sir, I won't. Poslušali bomo tudi britanske Conflict. Od koncertov : Oi polloi, Red Union, Curse Of Instinct, Long Knife, Stick To Your Guns, Trash Talk, Comeback Kid, Bane ter Claustrofobia iz Brazilije. Proti koncu tudi crusterji Claustrophobia iz Argentine. SONIDO LIBERTARIO  - "Con calma y con el alma" CD 2013 – Sonido Libertario – Drogate Con El Sonido - La Agonia De La Vida CONFLICT  - "The Ungovernable Force" LP (1986, Mortarhate Records) – The Ungovernable Force NO SIR, I WON'T  - "Shit!" EP 2014 – Radio Shit – Another Hour Of Shame – Bring The Boys Back Home HUMAN HOST BODY  - "Severe Collapse" CD 2015 – Storms To Come – Severe Collapse – Second Wave CURSE OF INSTINCT  - "Apocalypse" CD 2007 - Army of the living death OI POLLOI  - "Guilty" 7"EP 1993 + "Multiple Oi-gasm" 7"EP 2015 – Bash The Fash – Skinheads of Tomorrow RED UNION  - V/A Tribute to Novembar – Spomenik (Novembar) LONG KNIFE  - "Meditations of self destructing" (Feral Ward, 2015) – Dressing Up A Drunk STICK TO YOUR GUNS  - "Desobedient" (Sumerian records, 2015), – Nobody TRASH TALK  - "No Peace" LP 2014 - Jigsaw COMEBACK KID  - "Die Knowing" CD 2014 – Should Know Better BANE  - "Don't Wait Up" CD 2014 – All The Way Through CLAUSTROPHOBIA  - "Sobre las ruinas de la civilizacion" EP 2013 – Muerte al patriarcado – Sobre las ruinas de la civilizacion – Fuga CLAUSTROFOBIA  - "Peste" CD (2011, 2015) – Bastardos do Brazil Od koncertov: (petek) 8.5. Il.Bistrica, MKNŽ: Long Knife, Final Approach Border Bastard; (petek) 8.5. Tolmin, Mink: Claustrofobia, No Limits; (petek) 8.5. Zagreb, Močvara – 6. Antifa night: Oi Polloi, Red Union, Gypsy Mafia, Nature Boys, Fetbojsi; http://maz.hr/index.php/tekstovi/vijesti/89-mreza-a

Radio Študent, 5. maj 2015 ― UVODNIK Končal se je, kot temu pravi ihanski župnik Andrej Poznič, »komunistični veliki teden«. V tem tednu, je napovedal pred njegovim začetkom, bodo »mediji ustrežljivo, nekritično in pristransko spet in spet poročali o tej ali oni proslavi«, o tem ali onem »liturgičnem srečanju«, »kjer bodo iz mikrofonov znova rohnele pravljice, delitve, obsodbe in prividi stvarnosti«. Komunistični veliki teden, v katerem levica vsako leto manifestira globino in trdnost svoje vere, pa lahko zunanjemu opazovalcu služi kot definitivni test. »Če bo ljudstvo,« je zapisal Poznič, »zaslepljeno od propagande, šolskega pranja možganov in sladkorčkov teh ali onih priboljškov, množično sodelovalo, toliko bolje, saj bomo imeli dokaz, da propagandna mašinerija deluje po pričakovanjih.« Nekako ne dvomim, da je v očeh ihanskega župnika ljudstvo test z odliko opravilo. A medtem ko so se po Ihanu valile horde pajacov z rdečimi zvezdami, ki so popolnoma preglasile blagoglasno kruljenje tistih redkih poštenih Ihančanov, ki se niso spremenili v velikonočno šunko, smo v Ljubljani lahko opazili še neko drugo dimenzijo komunistične propagande. Da je vseprisotna in vsemogočna, že dolgo vemo – a šele zdaj počasi spoznavamo njen ultimativni trik. Da bi ji resnično nasedli in še naprej živeli v prividih stvarnosti, se včasih zamaskira v svoje nasprotje, v vseprisotno antipropagando. Kdo so torej njeni akterji? Najprej je tu neposredna oblast. Proslava ob dnevu boja proti okupatorju je bila do leta 2011 na sporedu vsako leto. Leta 2012 je, so rekli, odpadla zaradi varčevanja, leta 2013 je odpadla zaradi varčevanja, lani je odpadla zaradi varčevanja – letos pa je, kot da je to popolnoma samoumevno, preprosto ni bilo in nihče ni ničesar rekel. Tudi premier Cerar se na praznik ni spomnil, ne s poslanico ne s tvitom – je že vedel zakaj. Nacionalna televizija, ki nas je ob katoliškem velikem tednu seznanjala s tem in onim liturgičnim srečanjem, s to in ono ljudsko šego, s to in ono pravljico i