Radio Študent, 13. maj 2015 ― Medtem ko se mladi in stari pripadniki tako imenovanega nerazvitega tretjega sveta prebijajo čez Sredozemsko morje, tudi mi prvosvetovni dijaki plavamo skozi testno obdobje. »Rabm dve petki pa tole tri, da obdržim štipendijo. Dons popoldan najprej fizo, jutr gefo, potem pa še mato in slovo do petka.« Tako dijaki na hodnikih preračunavamo čas in obveznosti, oblikujemo strategije in bojne plane, ki nam bodo pomagale ohraniti glavo nad vodo. V tem nabasanem mesecu ocenjevanja, šprintu z zadnjimi močmi do cilja, se pozabi na večino stvari, ki bi bile zaskrbljujoče, zanimive ali pa zgolj sproščujoče. Nekateri najhrabrejši izmed naših vrst tudi malo pogledajo iz votline kaj dogaja, ampak seveda ne za dolgo. Tako recimo vejo, da se v Mediteranskem morju povečuje biotska pestrost, vendar hkrati tudi nimajo časa, da bi se ukvarjali s protislovnostjo evropskih rešitev na področju notranjega in zunanjega prometa migrantov.     https://www.facebook.com/jak.dijak  

Radio Študent, 13. maj 2015 ― podlaga: “Borghesia - 400”    Nepreštevnost, štetje in meje. V imenu materijala in kompliciranja med prakso in teorijo, amen.  Danes se  bomo spuščali v težko spregledljiv svet števil in štetja. Kot vemo, gre štetje ljudem kar slabo od rok, verjetno zato, ker so nas ‘nadmudrile’ mašine. Evo v tem momentu niti avtor sam ne ve, koliko besed je napisal - in evo, moral je pogledati za nazaj, torej v mašino, in - s temi besedami naštel točno 68 besed.   Tako človek niti ne more prešteti kolikokrat se ga je v zadnjih mesecih zapil; ali naprimer koliko čikov ali jointov je skadil. A ta komplikacija gre verjetno na račun banalnosti - če nekaj časa nekaj počneš, se pač na to navadiš, in niti ne šteješ. Kar je še posebej grozno, če pomislimo, da ne vemo,  kolikokrat smo uporabljali razne krilatice, ki so dejansko manj banalne, naprimer: “Vsi na ulice, ulice so naše”; “Ko jebe Ameriko”; “Pofukani hipiji”; “Ta država je itak v kurcu” in tako dalje… Stvar gre še huje; in še huje v socialo, v družbo. Prostitutka prav tako ne ve, koliko strank je že gostila, kot tudi običajen zapitež ne ve, kolikokrat je pijan pecal. Politikom se naprimer največkrat pozna, kolikorat so nekaj ponovili - in s tem konstruirali takoimenovane “resnične laži”, dočim si dostikrat zapomnijo le eno samo besedno zvezo, izrečeno sicer ob neznanem kraju in neznanem času, ki jih seveda, če je bila v ilegalnem smislu izrečena, košta ugleda, denarja, ali politične pozicije. Kar pa seveda ni nujno, odvisno pač, koliko ljudi (torej zgodovinski spomin) si je omenjeno besedno zvezo zapomnilo.  Manj težav nam povzročajo manjše števke; samo enkrat smo pristali na Luni in samo enkrat si človek ‘skine junfer’. Vojna za neodvisnost slovenije je bila baje samo ena; nismo pa prepričani, koliko svetovnih vojn smo imeli. Tudi Ruse je težko prešteti, vedno je bilo lažje reči enostavno: “Jih je kot Rusov”, pa čeprav gre za kriminaliste ali janšiste. Američanom se smejemo, ker ne vedo našteti število Eifflov

Radio Študent, 13. maj 2015 ― Ulice mnogih bratov Ob neki bratski reči ponavadi asociiramo na najbližje sorodstvene vezi, geslo francoske revolucije ter seveda Avsenika in njun bend. Od tegale pazi dreka dalje pa boste lahko tej čedni asociativni beri dodali še hecna pocestna poimenovanja, kajti razkrili vam bomo, kje po prestolinških ulicah od bratov vse kar mrgoli. Kje drugje, kot v Kosezah, idilični naselbini na robu Šiške. Tam ima človek vse; krasne terasaste in bedaste kvadrataste bloke, cel kup klasičnih slovenskih hiš z ločenimi vhodi za tamlade; enega boljših delčkov poti ob žici; krasen travniški pejsaž z okoliškim hribovjem; življenja poln kvadratast bajer, kamor ob lepem vremenu zahaja menda pol Ljubljane; in nenazadnje obvoznico ter njeno neprekinjeno sesajoče šumenje. In seveda ulice mnogih bratov. Dobesedno: Ulica bratov Učakar, Ulica bratov Bezlajev, Ulica bratov Babnik, Ulica Bratov Škofov. Kar jasno niso edine bratske ulice v Ljubljani, če npr. pokukamo proti Šentvidu in še kam drugam. Skratka, povsem očitno je Ljubljana malone bratsko mesto, pobrateno samo v sebi. Karkoli je že botrovalo temu pouličnemu bratenju, nima kaj dosti veze s podobo in urbano umestitvijo te ali one ulice, naj bo ta bratska ali ne. Tako se Bratje Škofi denimo ne razlikujejo kaj prida od Olge Mohorjeve prečno na njih. In kakšne so vse te bratovke? Vsekakor bi si vsaka zaslužila svoj drek, nemara vas nekoč z njim tudi podrekamo. Posebej Učakarjevi so tako zelo frajerski, omenjeni terasasti kloni z zelenjem, kakršnega ne uvidiš v itak vsej pozeleneli Ljubljani, identični peš prehodi med hišami, trgec na sredi, bližnji štadion, bajer, ni da ni. Tukaj bi človek športal, se drogiral, zapijal, pecal, fukal, nenazadnje ustvaril družino ter se naselil v te klorofilsko odete betonske kocke. Ja, tukaj je drek slajši. Vsi ti bratci so ulično neortodoksni, se pravi niso en sam cestni pas, temveč povečini sestojijo iz večih krakov, ki, kot toliko ljubljanskih ulic, isto niso nujno razporejeni povs

Radio Študent, 13. maj 2015 ― pet čez devet   Lansko letno poročilo svetovne zdravstvene organizacije pravi, da je kemijska sestavina glifosat, ki se nahaja v znanem Monsantovem herbicidu Round Up, verjetno kancerogena. Monsanto se je tega zavedal, a proizvoda ni umaknil iz prodaje. Razumljivo, vse več latinskoameriških držav zmanjšuje njegovo uporabo ali ga umika iz prodaje. Nedavno je Kolumbija oznanila, da z njim ne bo več škropila nezakonitih nasadov koke. Uničujoči herbicid, ki je luč sveta ugledal med vojno v Vietnamu, močno poškoduje tudi druge, dovoljene rastline. Njegova uporaba pa škoduje tudi končnim uporabnikom kokaina. Bogatim Evropejcem in Američanom. Gambijski predsednik Yahya Jammeh stopnjuje svojo antigejevsko retoriko. Na kmetijski turneji po državi je na nekem govoru dejal, da bo homoseksualcem prerezal vrat ter da noben belec ne more nič proti temu. Tako kot on ne more nič proti temu, da se Slovenka poroči s Slovenko in Slovenec s Slovencem. Evropa in Združene države so v preteklem letu tej državi precej zmanjšale finančno pomoč. V Veliki Britaniji pa je poslanka torijcev Caroline Dinenage postala ministrica za enake možnosti. Lahko bi rekli, da ni najprimernejša kandidatka, saj je v letu 2013 glasovala proti istospolnim porokam. Na otoku pa so vse glasnejše tudi težnje, da se severni del Anglije odcepi in pridruži Škotski. V zadnjem času je precej pozornosti zbudila anketa, ki jo je podpisalo več kot 5000 Severnoangležev. Drugačne vrste zavezništev pa se nam obetajo v odprto-tehnološkem britoffu čez eno uro. Govorili bomo o skupni fronti spletnih korporacij Googla, Microsofta, MasterCarda in drugih proti piratstvu.   pizdenje ob pet čez deseto   1. Pomoč pri vzpostavitvi spleta kot varne in legalne infrastrukture za potrošnike in podjetja. 2. Izpostavitev avtorskega prava kot pomembnega člena rasti in inovacij. 3. Sodelovanje pri omejevanju finančnega kriminala, ki temelji na kršitvah avtorskega prava. 4. Sodelovanje pri razširjanju zakoni

Radio Študent, 13. maj 2015 ― Deseta Makedonija je sredi novih protivladnih protestov. Že sicer kaotične politične razmere, ki jih potencira medsebojno obtoževanje vlade in opozicije o protidržavnem ravnanju, so v torek popoldan privedle do novega vrelišča. Po študentih in drugih protestnikih, ki so v preteklih mesecih opozarjali na različne vidike nefunkcioniranja države, je tokrat ulice Skopja zasedlo dobrih 3.000 nasprotnikov vlade premiera Nikole Gruevskega in policije, ki jih je razsrdilo poročilo opozicijske socialdemokratske stranke, da je vlada prikrivala umor mladeniča Martina Neškovskega med slavjem po volitvah leta 2011. 22-letnega Neškovskega, sicer podpornika vladajoče stranke VMRO-DPMNE Gruevskega, je med slavjem po parlamentarnih volitvah 5. junija 2011 do smrti pretepel pripadnik specialne enote makedonske policije Igor Spasov. Čeprav sta tako policija kot makedonska vlada sprva negirali umor mladeniča, ju je kasnejša preiskava postavila na laž, specialec, pripadnik tako imenovanih Tigrov, ki je do smrti pretepel Neškovskega, pa je bil obsojen na 14 let zapora. Ob dejstvu, da si je vlada tudi po preiskavi še naprej prizadevala prikriti primer, pa je makedonsko javnost dodatno razburila vsebina posnetka pogovora med makedonsko notranjo ministrico in vrhom policije, ki ga je objavila socialdemokratska stranka. Večminutni posnetek je med mnogimi drugimi zabeležil izjavo makedonske notranje ministrice Gordane Jankulovske, ki razkriva, da je obsojeni specialec ravnal po naročilu šefa varnostnikov predsednika makedonske vlade Nikole Gruevskega, Dejana Mitrevskega-Urka. Zvočni zapis pa razkriva tudi dogovarjanje med vlado in vrhom policije o tem, kako naj bi okoliščine uboja  smrti čim bolje zamolčala. Po mnenju vodje opozicije in predsednika Socialdemokratov Zorana Zaeva kažejo na premierjevo direktno vlogo v primeru smrti Neškovskega, čeprav motivi za to ostajajo nepojasnjeni. Nikola Gruevski je posnetke takoj označil za montirane, kar pa seveda ni potešilo vladi vs