13. brat, 20. avgust 2016 ― Glasbena skupina, ki ji uspe preživeti prva leta vznesenega ustvarjalnega zagona, se prej ali slej sooči z vprašanjem, kako naprej. Ali vztrajati pri istem vzorcu in ponavljati preizkušeno ali se podati v neznano in se z drugačnim glasbenim izrazom spoprijeti in najti nov zagon? Včasih pa se zgodi, da si celo primoran spremeniti svoj izraz, ker se ti tehnologija ustvarjanja glasbe spremeni. In prav to se je zgodilo makedonski post hardkor, post pank zasedbi Bernays Propaganda, ki je na treh albumih pokazala, kako se dediščino post panka da nadgraditi in učinkoti podajati na še vedno zanimiv način. Izguba ritem sekcije jih ni potisnila v iskanje zamenjav, temveč so radikalno spremenili svoj glasbeni izraz. Vlogo bobnov in bas kitare je prevzela ritem mašina ter synth, posledično se je tudi glasba "digitalizirala" in poiskala podobnosti v drugih glasbenih projektih, ki uporabljajo enake instrumente. Tako smo z novo ploščo Politika dobili bolj alter pop ploščo, ki se ziba med angleškim popom in bolj kričečim angažiranim popom kakšnih La Tigre. Ritmi so vsekakor bolj repetitivni in minimalistični, zato je veliko večja obremenitev na pevki in njenim interpretacijam tekstov. Pri tem lovi predvsem atmosfero glasbe, kar ji v večini primerov uspeva. Bend ostaja zvest makedonskemu jeziku in cirilici, na veselje lokalcev in nekoliko manjše veselje vseh ostalih. Slovansko govoreči se lahko potrudimo in razberemo osnovno sporočilo. Tudi uporaba cirilice na ovitku je povsem na mestu, saj v svetu enega jezika (angleškega) in ene pisave (latinice) res ne bi bilo za živeti. Na srečo še veliko narodov vztraja pri svojih tradicionalnih pisavah, ki že same po sebi predstavljajo poseben vizualni užitek. Cirilica ni nobena izjema. Pri tem moramo ohraniti kritično distanco, da ne zapademo v občudovanje eksotičnega in vedno ponavljajoči se orientalizem. Vendar pri Bernays Propaganda te nevarnosti ni, saj razen jezika zvenijo podobno kot anglofonski vzori. Politika je tako album drugačnega