Notranjsko primorske novice » Kultura, 21. avgust 2016 ― Postojna – V prvem tednu letošnjega, dvajsetega festivala Zmaj ma mlade se je v Postojni zvrstila že vrsta dogodkov. Na klasičnih festivalskih prizoriščih je bilo na ogled nekaj koncertov, družabnih dogodkov, pripravili pa so tudi delavnice za otroke in odrasle. Zmaj ma mlade, razstava ob 20. obletnici festivala, 21.8.2016 – Foto: NpN Nocoj so v atriju SAZU odprli pregledno razstavo o dogajanju vseh devetnajstih festivalov Zmaj ‘ma mlade doslej. Razstava bo na ogled do konca festivala prihodnjo nedeljo, 28. avgusta, ko bodo za zaključek nastopili ansambel Pivo in čevapi ter DJ Haris Pilton. Razstavo je pripravila mlada Larisa Petrič, ki je za portal Notranjsko-primorske novice povedala: «Priprave razstave sem se lotila, saj sem ob ponovitvah zmaja skozi vsa ta leta odraščala. Ob prvi izvedbi festivala leta 1997 sem bila še otrok, zato me je zanimalo, kako se je festival razvijal.« Zmaj ma mlade, razstava ob 20. obletnici festivala, 21.8.2016 – Foto: NpN V letih izvajanja festivala se je glavno prizorišče večkrat menjalo, prvi festivali so se izvajali na takratnem Rdečem trgu, nekajletno glavno prizorišče je bilo pred Primorko, da bi bil v zadnjih letih glavni oder zopet na osrednjem Postojnskem – Titovem – trgu. Ker so bile predstave vsa leta brezplačne, je težko ugotoviti, koliko obiskovalcev si jih je v teh letih ogledalo in se udeležilo delavnic, »imamo pa je podatek o tem, da je bilo na vseh odrih festivala Zmaj ma mlade v devetnajstih letih 889 nastopajočih«, je nekaj podatkov navedla Petričeva ter nas popeljala po razstavi. Na razstavnih panojih si lahko ogledamo fotografije, ki za vsako leto posebej prikazujejo glavne dogodke festivala. Organizatorji so zbrali časopisne poročila, v zadnjem času pa tudi objave spletnih portalov o vsakoletnem dogajanju v Postojni, niso pa pozabili niti na arhivske televizijske posnetke. Zmaj ma mlade, razstava ob 20. obletnici festivala, 21.8.2016 – Foto: NpN Pred pričetkom letošnjega Zmaja v društvu

Konteksti (Tomaž Bešter), 21. avgust 2016 ― Pred dnevi, ko sem obračal zadnje strani Kristalnega časa, sem bržkone po naključju pred oči dobil skenogram iz zapuščine Lojzeta Kovačiča, na katerem se nahaja tipkopis z mnogimi avtorjevimi rokopisnimi korekturami. Delo v NUK ima ta privilegij, da vsake toliko predse prejmem kak podoben biser, za katerega sicer sploh vedel ne bi. Pomembno pa je zato, ker je vsebina tega lista, ki niti cel ni zapolnjen, povsem sovpadala z razmislekom, ki ga je Kovačič ponudil v tem monumentalnem delu Kristalni čas. Takšnega dela namreč nihče nima priložnosti brati prav pogosto. Napiše pa ga redkokdo. In v veselje mi je, da sem se ga končno lotil, v vzpodbudo temu pa je bila ponovna izdaja romana, ki ga je pred tedni oskrbela Beletrina. A nazaj k skenogramu. Ta ima naslov Nadaljevanje stoletij. Priznam, da Kovačičevega dela ne poznam dovolj, da bi lahko umeščal njegove zapuščinske predmete kamorkoli, in tega niti ne bom poizkušal. Bo pa to, tako kot vedno, zapis o vtisih branja. Z vsemi pritiklinami, ki so me ob tem doletele. In tako je tu tudi Nadaljevanje stoletij. To je kratek avtorjev zapis o literaturi. V njem je Lojze Kovačič pisal (tudi) o tem, kaj je zanj smoter vsega pisanja, kaj on išče v knjigah in literaturi. Pisal je, da ga zanima le, ali si je avtor izpisal srce iz prsi, ali je pustil, da so zagorele vse njegove zvezde, zazevali vsi njegovi prepadi. Te besede sem nato obrnil natanko proti njemu samemu in njegovemu Kristalnemu času.Odgovor je nepotreben. Kristalni čas je obračun s samim seboj, v katerem je pustil na papirju vse. Z nitjo misli povezane ideje o življenju in tem, kar ga obvladuje, zavite v melanholijo minevanja, v katerem zvezde gorijo še danes. Poudarjam, govorim o sebi, zmeraj samo o sebi, o svojem počutju, ki bi se ga prav rad znebil, in to govorim v tem nestvarnem času, polnem znamenj, simbolov, parol, obredov, ceremonij, formulacij, gest, ki ga ne obvladam. Roman je povsem avtobiografsko delo. V njem ni izmišljenih oseb in napisan je v obliki spomino