Kamra.si, 3. maj 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...3. maja 1903 je v Ljubljani umrl Simon Rutar, slovenski zgodovinar, geograf in arheolog. Rodil se je 12. oktobra 1851 v Krnu. Maturiral je na goriški gimnaziji in se je po odsluženem enoletnem vojaškem roku (1872/73) vpisal na graško univerzo na študij zgodovine in geografije. Postal je eden prvih slovenskih univerzitetno šolanih zgodovinarjev. Po koncu študija je služboval na srednjih šolah in nato v muzejih v Splitu in v Ljubljani. Bil je ploden pisec in je napisal vrsto del o zgodovini in arheologiji, velja tudi za začetnika slovenske arheološke terminologije. Med drugim je napisal obsežno Zgodovino Tolminskega. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Simon_Rutar

Kamra.si, 3. maj 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...3. maja 1930 je na Vrhniki umrl Simon Ogrin, slovenski slikar. Rodil se je 6. oktobra 1851 na Stari Vrhniki.  Slikar Simon Ogrin se je rodil krojaču Luki Ogrinu in Mariji Skubelj, kot prvi otrok v osemčlanski družini. Kot otrok je zgodaj začel pomagati pri kmečkih opravilih, zato je bil slabo izobražen. Že zgodaj se je navduševal nad kipci v cerkvah, ki jih je želel tudi izdelovati. S šestnajstimi leti ga je mati odpeljala v Ljubljano v uk k podobarju Avguštinu Götzlu, kjer je za čas izobraževanja tudi stanoval. V Ljubljani je od leta 1867 do 1870 obiskoval tudi nedeljsko šolo in obrtno šolo.

Kamra.si, 3. maj 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...3. maja 1881 je v Ljubljani umrl Josip Jurčič, slovenski pisatelj in časnikar. Rodil se je 4. marca 1844 na Muljavi.  V otroštvu je poslušal zgodbe svojega deda, ki ga je navdušil za literaturo. Po končani osnovni šoli v Višnji Gori je obiskoval gimnazijo v Ljubljani, kjer se je seznanjal z domačo in tujo literaturo. Pri sedemnajstih letih je objavil svojo prvo pripovedko (Pripovedka o beli kači, 1861). Po končani gimnaziji je odšel na Dunaj, kjer je študiral slavistiko in klasično filologijo. Študija zaradi pomanjkanja denarja ni dokončal. Leta 1868 je z Josipom Stritarjem in Franom Levstikom izdal zbornik Mladika ter v njem objavil povest Sosedov sin. 9. avgusta 1868 je sodeloval na prvem taboru v Ljutomeru.[1] Istega leta je dobil službo pomočnika glavnega urednika pri časniku Slovenski narod v Mariboru, štiri leta kasneje pa je postal njegov glavni urednik in se preselil v Ljubljano. Tu je postal ob Franu Levstiku osrednja oseba v slovenskem političnem in kulturnem življenju. Po dveh letih zdravljenja jetike je umrl v Ljubljani.