Armbian: dominacija v kontrakulturi

Armbian: dominacija v kontrakulturi

Radio Študent, 17. februar 2020 ― Intervju z Igorjem Pečovnikom, ustanoviteljem projekta Armbian. Projekt se je začel pred sedmimi leti, gre pa za derivat distribucije Debian Linux, ki omogoča hitro, stabilno in gladko delovanje raznovrstnih namenskih naprav onkraj uradne podpore proizvajalcev.
Slikarka Teja Tegelj na Ptuju prejela veliko odkupno nagrado Grand Prix

Slikarka Teja Tegelj na Ptuju prejela veliko odkupno nagrado Grand Prix

Notranjsko primorske novice » Kultura, 17. februar 2020 ― Postojnska umetnica Teja Tegelj, ki živi v Cerknici, je 14. februarja na Ptuju prejela najvišje priznanje 12. mednarodnega likovnega ex tempora Ptuj Karneval 2020, veliko odkupno nagrado Grand Prix Mestne občine Ptuj. Strokovno žirijo je prepričala s sliko 100 vrstic spomina na rogatega, na kateri je upodobila motiv sobe s ptujskega gradu in vola. Slika je v galeriji Magistrat na Ptuju na ogled do 28. februarja. Teja Tegelj, 100 vrstic spomina na rogatega, 12. likovna nagrada Ptuj Karneval, 14. februar 2020 Foto: Mojca K. C. Tegljevi nagrada pomeni korak dalje v izgrajevanju umetniške poti; pravi, da je s to sliko premaknila meje cone, znotraj katere običajno ustvarja. O nagrajenem delu pravi, da je na sliki želela združiti na videz nepovezano. »Figuro vola sem postavila v prostor, kamor ta najbrž nikoli ni zašel, je pa prisoten kot spomin, kot integralni del širšega ptujskega okoliša in, ključno, kot rogati, ki je posodil svoje roge kurentu.« Od tod tudi naslov slike, 100 vrstic spomina na rogatega.« S sliko Tegljeva odpira razmislek o tem, da je videz nekaj varljivega, spremenljivega. Pojasnjuje, da se običajno šele v drugem branju odkrije bistvo slike, kar ji daje svojevrstno enigmatičnost. »V sliki se pokaže poprej skrito, tisto kar eksistira v kolektivnem spominu.« Na letošnji likovni nagradi je s 125 deli sodelovalo 132 umetnikov iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Nemčije, Italije in Romunije. Mednarodna žirija je na podlagi temeljitega ocenjevanja podelila več priznanj in nagrad, najvišjo pa prisodila Tegljevi, ki se je na Ptuju že predstavila. Predlani je na Ptujski likovni nagradi prejela malo odkupno nagrado Mestne občine Ptuj, oktobra lani pa je samostojno razstavljala v Miheličevi galeriji. Kot pravi, se na Ptuj vrača z veseljem, saj se z lahkoto vživi v duh kraja, ki ga skuša ujeti v slikarska dela. Likovna nagrada je prireditev, ki že 12. leto spremlja pustno dogajanje. Tematika ekstempora je karnevalsko obarvana, čeprav je slikarjem
NIKA KUPYROVA and EKATERINA SHAPIRO - OBERMAIR: OTHERWORDLY

NIKA KUPYROVA and EKATERINA SHAPIRO - OBERMAIR: OTHERWORDLY

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 17. februar 2020 ― Kakšen vizualni jezik naj nastopi, ko oko več ne dohaja pogojem svoje sodobnosti — ko se materialne površine našega vsakdana kažejo kot prehitre, vse bolj eklektične, samolastne in muhaste? Razstava umetnic Nike Kupyrove in Ekaterine Shapiro-Obermair zasleduje implicitne tekstualnosti, ki se vršijo na površini našega vsakdana. Normativne estetske vtise objektov, njihov semiotični potencial in morebitni zgodovinski kontekst vpenja v igro eklektičnega prepletanja, kjer se vzpostavljajo avtonomni modeli narativne konstrukcije in pragmatične rabe. Dela so razpeta med podobo in objektom, zavzemajoč liminalno mesto, na katerem postaja dimenzionalnost nadvse vprašljiva. Ploski objekti, skenirani kamenčki, Nike Kupyrove — sploščeni, povečani in perspektivično razvlečeni — uvajajo prostorsko uganko: kam se postaviti, da se podoba pred našimi očmi sestavi v obliko, s katero bo referenčno gradivo končno prepoznavno? Je takšno mesto mogoče? Smo vselej premajhni, preveliki, preveč človeški, da bi se podoba lahko izkazala kot domača in prepoznavna? Neumestljivi, bežeči pogled teh ugank najdeva začasna postajališča v delih Ekaterine Shapiro-Obermair z njihovimi ubranimi simboli in grafičnimi elementi. A tudi tukaj pozornemu opazovalcu hitro postane jasno, da ne gre za enoznačne ponovitve: ta dela so polna minimalnih razlik. Pogled se na njih sicer ustali in začasno najde svoje mesto, vendar ga že prečijo motnje, ki ga vpenjajo v neko paradoksno časovnost, kjer grafične simbolne forme spremljajo komaj znatni madeži. Ti papirju dajejo starejši videz od dejanskega, ali pa posredujejo vtis, da na površini manjka nek pravkar izmaknjeni predmet, ki ga vidimo le še kot sled ali pego v našem lastnem preizpostavljenem očesu. Vprašanja, ki se odpirajo v delih Kupyrove in Shapiro-Obermair, se tako tičejo vizualne govorice, ki prehiteva percpecijo in kognicijo ter s tem ustvarja videz sveta, ki je domala identičen z našim, a z neko minimalno nenavadno, težko določljivo razliko. Kovinski podst

-najst

Razpotja, 17. februar 2020 ― Martin Hergouth Decembrske volitve v Britaniji so bile kot zbodljaj, ki je v primernem tonu zaključil desetletje. Spomnimo se njegovega začetka. Desetletje se je že začelo v krizi, toda ta kriza ni bila brez upanja: to je bila »njihova« kriza in proti »njim« se je vsepovsod dvigovalo ljudsko vrenje: po arabskih, evropskih in ameriških trgih. Družabna omrežja so bila sveža zadeva in v zraku je visela obljuba »twitter revolucij«, torej ideja, da bodo nove komunikacijske tehnologije nudile infrastrukturo za nov, transparentnejši in egalitarnejši način kolektivnega organiziranja in javnosti nasploh. Splošno nezadovoljstvo, internetna komunikacija, trikotnik ZDA-Evropa-Bližnji vzhod: do konca desetletja so se ti isti elementi sestavili v bistveno bolj morasto konfiguracijo.

Studio Autori: Stanovanje O

OUTSIDER, 17. februar 2020 ― Prostorno meščansko stanovanje v Beogradu so v preteklem letu prenovili srbski arhitekti Studio Autori. Stanovanje O se nahaja v stari meščanski stavbi v središču beograjskega predela Obilićev Venac, območja, ki je zaprto za avtomobile. Stavba je bila zgrajena v 20. letih preteklega stoletja, do današnjega dne pa je zamenjala že številne prebivalce, ki so v… The post Studio Autori: Stanovanje O appeared first on OUTSIDER.

Izobraževanje kot priprava na preizkus (11. 3. 2020) – ODPOVEDANO!

Zgodovinski arhiv Celje (ZAC), 17. februar 2020 ― Na podlagi 39. člena Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA, Ur. l. RS, 30/06, 51/14) in v skladu s Pravilnikom o strokovni usposobljenosti za delo z dokumentarnim gradivom (Ur. l. RS, 66/16) bomo v Zgodovinskem arhivu Celje v sredo, 11. marca 2020  izvedli strokovno usposabljanje uslužbencev javnopravnih oseb, ki delajo z dokumentarnim […]

the comet is coming, etceteral

Kino Šiška, 17. februar 2020 ― Druga godba se letos še šestintridesetič vrača na mesto enega najvidnejših in najpomembnejših slovenskih glasbenih festivalov. V sklopu napovedovanja svoje vrnitve je kot preddogodek pripravila prvovrsten večer glasbe, ki je močno vpeta v modernost, a prav tako močno koketira z glasbeno tradicijo. V Ljubljano se je namreč vrnila zasedba The Comet Is Coming, ki je v času od svojega prvega nastopa – ta se je na Drugi godbi odvil leta 2016 – postala prava svetovna senzacija.
Izginotja na Mesečini (Zrcalka #2): zhudozhudni zhaſſi

Izginotja na Mesečini (Zrcalka #2): zhudozhudni zhaſſi

Konteksti (Tomaž Bešter), 17. februar 2020 ― Ta čudoviti svet fantazijskih potovanj, ki prinaša vedno nove podobe človeških posegov v domišljijo, kjer se na domač in nekoliko manj čudovit način zopet prepletejo znana brezna in pokvarjenosti človeškega duha nasproti katerim je mnogokrat postavljeno dobro in svetlo. Fantazijski romani morajo poskrbeti le za osnovni klik, ki bralca zagrabi in potem, ko ga imajo, mu lahko ponudijo vse, kar mu ponudi tudi ostala literatura. Po tem, ko sem se tudi sam sprijaznil, da se ne bom na zalogo upiral (nekaj slabih izkušenj je vsekakor bilo), mi je sedaj jasno, da bi zamudil preveč. To velja tudi za čtivo, ki sem ga že nekaj časa nazaj prebral, nadaljevanje serije Zrcalka. Pri založbi Sanje so že v starem letu izdali Izginotja na Mesečini avtorice Christelle Dabos, ponovno v prevodu Žive Čebulj.Osnovni klik je že mimo. Mene je Dabos z Zimskima zaročencema že dobila na svojo stran, najbrž še bolj v strukturnem kot v vsebinskem oziru, če se ju lahko sploh loči. Zato sem se z veseljem lotil tudi te, saj me je zanimalo, kako se bo Ofelija spoprijela z novimi izzivi, ki jih na Oblakovem prav nikdar ne zmanjka. Popolnoma se prilega prvemu delu serije. Še vedno gre za izkušnjo vrženosti bralca v popolnoma domišljijski svet, ki ne prizanaša s fizičnim in mentalnim nasiljem obenem pa ga odlikuje izjemna barvita struktura značajev, vezi, sposobnosti, hierarhije in arhitekturnih predstav dežele, ki jo je piska ubesedila v prvi knjigi. Možni svetovi se ne izčrpajo, tu so zato, da razburkajo domišljijo in opozarjajo na neskočno moč, kam vse lahko pelje, hkrati pa vsakokrat znova prizemlji s karakternimi odtenki svojih akterjev. Izginotja na Mesečini niso samosvoja zgodba. So nadaljevanje Zimskih zaročencev in še vedno pot mladega dekleta v boju s kolesjem političnih intrig, njenega preživetja v smrtonosni družbi. A vstopi kriminalka. Izginotja na Mesečini je pravzaprav krimič. “Podpripovedovalka sem,” je slovesno izjavila pred svojim šalom. “Lepo se bom posvetila svojemu delu in pos
Odnos Antona Mahniča do Sokola

Odnos Antona Mahniča do Sokola

Zgodovina na dlani, 17. februar 2020 ― Slovenski družbenopolitični prostor konec 19. stoletja dobiva pomembno preobrazbo, ki kulturnobojni pečat pusti tudi na Sokolu. Pri tem je pionirsko vlogo odigral škof Anton Mahnič. Obnovitev ustavnega življenja v Avstrijski monarhiji v začetku šestdesetih let 19. stoletja je pri avstrijskih narodih okrepila narodnozavedne tendence, kar je pri Slovencih pospešilo narodnobuditeljsko… Preberi The post Odnos Antona Mahniča do Sokola appeared first on Zgodovina na dlani.
Odnos Antona Mahniča do Sokola

Odnos Antona Mahniča do Sokola

Zgodovina na dlani, 17. februar 2020 ― Slovenski družbenopolitični prostor konec 19. stoletja dobiva pomembno preobrazbo, ki kulturnobojni pečat pusti tudi na Sokolu. Pri tem je pionirsko vlogo odigral škof Anton Mahnič. Obnovitev ustavnega življenja v Avstrijski monarhiji v začetku šestdesetih let 19. stoletja je pri avstrijskih narodih okrepila narodnozavedne tendence, kar je pri Slovencih pospešilo narodnobuditeljsko… Preberi The post Odnos Antona Mahniča do Sokola appeared first on Zgodovina na dlani.
Komentar podelitve oskarjev 2020

Komentar podelitve oskarjev 2020

Koridor, 17. februar 2020 ― Oskarji so se v 92. izvedbi vendarle dokončno odprli svetu in prvič v zgodovini dovolili, da je smetano odnesel tujejezični film. Zapis o rekordih, peščici presenečenj in zakaj je skupek tega najbrž vplival na nizko gledanost same podelitve. The post Komentar podelitve oskarjev 2020 appeared first on Koridor – križišča umetnosti.

Informativni dnevi na Fakulteti za dizajn

Fakulteta za dizajn, 17. februar 2020 ― DIZAJN MANAGEMENT, NAKIT: Dodatni informativni dnevi za obe smeri bodo: 24. 2., 23. 3., 20. 4., 25. 5., 22. 6., 13. 7., 24. 8., 7. 9., vsakič ob 12.00 uri, Fakulteta za dizajn, Prevale 10, Trzin. MAGISTRSKI PROGRAMI: Vabimo vas: 24. 2., 23. 3., 20. 4., 25. 5., 22. 6., 13. 7., 24. 8., 7. […] The post Informativni dnevi na Fakulteti za dizajn appeared first on Fakulteta za dizajn.
Preminil hrvaški režiser Vatroslav Mimica

Preminil hrvaški režiser Vatroslav Mimica

Misli, 17. februar 2020 ― V soboto je v Zagrebu umrl mednarodno priznani hrvaški filmski režiser, scenarist in producent Vatroslav Mimica. Umrl je v 97. letu starosti. Mimica je režiral vrsto nagrajenih celovečercev, kot so Kmečki upor 1573, Banović Strahinja, Prometej z otoka Viševica, Ponedeljek ali torek, Kaja, ubil te bom in Dogodek. Znan je bil tudi po risankah.

Pismo 7.A OŠ Šenčur pisateljici Janji Vidmar za nadaljevanje zgodbe o Elvisu Škorcu

Javna agencija za knjigo, 17. februar 2020 ― Učenci  7.A OŠ Šenčur pod vodstvom učiteljice Ane Marije Ledenik so pisali pisateljici Janji Vidmar, po tem ko so prebrali knjigo Elvis Škorc, genialni štor, ki so jo prejeli v dar pri projektu Rastem s knjigo. Pripravili so nekaj zanimivih predlogov za nadaljevanje zgodbe.  Pisateljica Janja Vidmar se je prijazno odzvala in dejala, da se veseli srečanja, na katerem bodo lahko rekli kakšno tudi o nadaljevanju Elvisovih prigod. Domislice učencev se ji zdijo zabavne ter izvirne in veseli jo, da ob odprtem koncu razmišljajo, kaj vse bi se utegnilo Elvisu še pripetiti. »Rastem s knjigo« je nacionalni projekt spodbujanja bralne kulture. Z njim skušamo osnovnošolce in srednješolce motivirati za branje mladinskega leposlovja slovenskih avtorjev ter jih spodbuditi k obiskovanju splošnih knjižnic.

Čas je za FEBRUARSKI NOVIČNIK!

Ana Monro, 17. februar 2020 ― Februarski NOVIČNIK prinaša prve informacije o programu Ane Desetnice 2020, razkrivamo pa tudi, kje vse jo boste lahko srečali to poletje, ter festivalska prizorišča v Ljubljani. Kot vedno, v njem poročamo o naših aktivnostih na področju prenosa znanja, prinaša pa še povabilo k ogledu nove predstave v Studiu GAM, in kratko poročilo o mednarodnem srečanju ... The post Čas je za FEBRUARSKI NOVIČNIK! appeared first on Ana Monro.

NOVO: Smaal Tokk / Kriza srednjih let

Celinkin-e-novice, 17. februar 2020 ― Smaal Tokk se pospešeno pripravlja na prihajajočo ploščo, s katero se je ponovno odločil rečem reči bob. Tokratna skladba, Kriza srednjih let, ki več kot očitno govori o razkoraku med lastnim dojemanjem sveta in kolikor toliko objektivnim realnim stanjem stvari, naj bi bila osrednji … Continue reading →

Pratneker prejel nagrado mention Salona francoskih umetnikov

Misli, 17. februar 2020 ― Akademski slikar Gregor Pratneker je na pariškem Salonu francoskih umetnikov v Grand palais za delo Na robu gozda prejel nagrado mention, je sporočil umetnik. Kot je Pratneker povedal za STA, za moderno umetnost pomemben Salon francoskih umetnikov velja za rojstni kraj likovne kritike ter žiriranja in nagrajevanja slik.
1956/57 Nova vas – 5. razred

1956/57 Nova vas – 5. razred

Stare slike (Cerknica), 17. februar 2020 ― Kje in ob kakšni priliki je bila posneta slika, ne vem. Mislim, da je bilo to organizirano fotografiranje s profesionalnim fotografom. Začetki mojega šolanja so bili vedno nekako nenadni, danes bi rekli “šok”. Star sem bil šest let in mirno pasel krave, ko so mi sredi avgusta povedali: “Naslednji teden greš v šolo”. Neka pametna […]

V torinskem Muzeju filma razstava Cinemaddosso

Misli, 17. februar 2020 ― V italijanskem nacionalnem filmskem muzeju v Torinu je na ogled razstava z zanimivim naslovom Cinemaddosso (Film-na-sebi), na kateri je na ogled 100 oblek, nastalih v šivalnici Annamode, ki so jih igralci in igralke nosili v 40 filmih. Snemali so jih v italijanski Cinecitta kot v Hollywoodu, piše italijanska tiskovna agencija Ansa.

Literatura in popularna kultura – Jani Kovačič in Sara Špelec (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 17. februar 2020 ― V četrtek, 13. februarja, je v Trubarjevi hiši literature potekal nov dogodek iz cikla Literatura in popularna kultura, ki ga vodi Sara Špelec. Tokrat je gostila Janija Kovačiča in skupaj sta se s pomočjo neštete anekdot, šal in bolj ali manj resnih modrosti sprehodila po njegovi umetniški poti in se spraševala, ali je popularno lahko tudi literarno. Kovačič je na začetku s publiko delil neverjetno ugotovitev, da je edini človek, ki je bil prav na vseh koncertih Janija Kovačiča, in večer se je nadaljeval v tej značilni humorni maniri. Priznal je, da je imel sicer kar nekaj zanimivih priložnosti za turneje po tujini, a ni hotel za preveč časa zapuščati družine. Je pa vedno rad koncertiral, spomnil je na slavno zasedo Metelkove in povedal, kako je dobila ime Gala hala; v prostoru, ki je bil takrat nekakšno neugledno in zaprašeno skladišče, je odigral prvi koncert po osvojitvi in zbrane slavnostno pozdravil z: »Dobrodošli v gali hali!«, ime je poželo salve smeha in se je seveda takoj prijelo. Nekaj časa je delal tudi kot producent v Cankarjevem domu, kar je opisal kot precej kaotično, povedal pa je tudi prigodo o lovu na redek inštrument.

Literatura in popularna kultura – Jani Kovačič in Sara Špelec (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 17. februar 2020 ― V četrtek, 13. februarja, je v Trubarjevi hiši literature potekal nov dogodek iz cikla Literatura in popularna kultura, ki ga vodi Sara Špelec. Tokrat je gostila Janija Kovačiča in skupaj sta se s pomočjo neštete anekdot, šal in bolj ali manj resnih modrosti sprehodila po njegovi umetniški poti in se spraševala, ali je popularno lahko tudi literarno. Kovačič je na začetku s publiko delil neverjetno ugotovitev, da je edini človek, ki je bil prav na vseh koncertih Janija Kovačiča, in večer se je nadaljeval v tej značilni humorni maniri. Priznal je, da je imel sicer kar nekaj zanimivih priložnosti za turneje po tujini, a ni hotel za preveč časa zapuščati družine. Je pa vedno rad koncertiral, spomnil je na slavno zasedo Metelkove in povedal, kako je dobila ime Gala hala; v prostoru, ki je bil takrat nekakšno neugledno in zaprašeno skladišče, je odigral prvi koncert po osvojitvi in zbrane slavnostno pozdravil z: »Dobrodošli v gali hali!«, ime je poželo salve smeha in se je seveda takoj prijelo. Nekaj časa je delal tudi kot producent v Cankarjevem domu, kar je opisal kot precej kaotično, povedal pa je tudi prigodo o lovu na redek inštrument.
Glasba za orgle in elektroniko

Glasba za orgle in elektroniko

ARS Obiski kraljice, 17. februar 2020 ― Tokrat vas vabimo v poseben zvočni svet – v svet, kjer se v mešanici elektroakustičnih zvokov in vnaprej posnetih partov orgel, trobil, človeških glasov zlahka zabriše meja med orgelskim in elektroakustičnim zvokom. Orgle kot inštrument z neštetimi zvočnimi možnostmi srečamo danes v kombinacijah z najrazličnejšimi inštrumenti – tako s tistimi, ki po zvoku z njimi kontrastirajo, kot s tistimi, ki so jim po zvočni barvi blizu. In kam bi lahko uvrstili elektroniko? Ne v eno, ne v drugo skupino, saj je elektronika le sredstvo, s katerim se zvok orgel preobrazi oz. spremeni – vnaprej pripravljen zvočni material organist dodaja pri izvedbi. Tokrat vas vabimo v poseben zvočni svet – v svet, kjer se v mešanici elektroakustičnih zvokov in vnaprej posnetih partov orgel, trobil, človeških glasov zlahka zabriše meja med orgelskim in elektroakustičnim zvokom. S skladbami za orgle in elektroniko se bosta predstavila skladatelja Wolfgang Mitterer in Vito Žuraj.
Postajanje – Koromač

Postajanje – Koromač

Odzven, 17. februar 2020 ― Druga uradna izdaja, če ne štejemo precej starejšega posnetka nekoč zelo drugačne zasedbe Koromač z Goriškega, je do sedaj požela že nekaj odmeva in različnih ugotovitev, saj je bila cedejka Kontrapunk posneta v živo na cerkljanskem jazz festivalu.
še novic