Kamra.si, 2. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...2. oktobra 1919 je v Gradcu umrl Franjo Štor, odvetnik, politik, narodnoobrambni delavec, narodni buditelj in mecen. Rodil se je 25. novembra 1854 na Teharjah. Dr. Franjo Štor je bil odvetnik, politik, narodni buditelj, ustanovitelj prvih teharskih društev in narodnjak doma iz Teharij, ki je službeno deloval v Ljubljani. Aktivno je sodeloval v ljubljanskem političnem, kulturnem in društvenem življenju. Bil je član Narodne čitalnice v Ljubljani. Izvoljen je bil v čitalniški odbor predsednika in urednika Novic Janeza Bleiweisa, kjer je kot odbornik sodeloval v odseku za besedo in za plese. Kot odbornik je bil tudi član ljubljanske šolske in narodnoobrambne organizacije Družbe sv. Cirila in Metoda.

Kamra.si, 2. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...2. oktobra 2017 je v  Gornjih Petrovcih umrl Milan Vincetič, slovenski pesnik in pisatelj. Rodil se je 11. oktobra 1957 v Murski Soboti. Otroštvo in mladost je preživel v Stanjevcih na Goričkem. Železniška postaja v domačem kraju, v času »goričke Mariške« (vozila je med letoma 1907 in 1968), ga je zaznamovala in mu bila inspiracija pri pisanju. Osnovno šolo je obiskoval v Gornjih Petrovcih, v Murski Soboti je končal gimnazijo in se vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer je diplomiral iz slovenistike. Najprej se je zaposlil kot profesor slovenščine na Srednji kmetijski šoli v Rakičanu. Bil je urednik revije Separatio, nato še urednik za liriko pri Sodobnosti, pa urednik za literaturo pri reviji Mentor. Bil je avtor knjižnih ocen in esejev v Sodobnosti, Večeru in drugih literarnih revijah, kolumnist Vestnika, sicer pa je poučeval slovenščino na Srednji poklicni in tehniški šoli v Murski Soboti. Živel in ustvarjal je v domačih Stanjevcih. Pisal je poezijo, kratko prozo, dramske tekste, radijske igre in romane. Poleg knjižne slovenščine se je literarno izražal tudi v prekmurščini. Tako je ohranjal prekmursko književnost ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Porabju.Leta 1981 je skupaj s Ferijem Lainščkom in Valerijo Pergar izdal pesniško zbirko Kot slutnja radovedno, kar je bil njegov pesniški začetek. Tudi kratko prozo Za svetlimi obzorji je izdal skupaj s Ferijem Lainščkom, leta 1988. Njegov opus šteje več kot 20 naslovov. Uvrščen je v številne, tudi tuje antologije.Njegova dela so prevedena v angleščino, bolgarščino, finščino, francoščino, hrvaščino, madžarščino, makedonščino, nizozemščino, turščino, portugalščino, nemščino, češčino… Za zbirke poezije je značilno, da je pesmi v njih s smislom za aritmetiko običajno razdelil na več ciklov. V njih se prepletata zgodovina in mit, kar je upovedoval s preobrati v govorici, od nežnega, do grobega, od slikanja detajlov do širokih razgledov. Rad se je poigraval z zvokom besed, s