SEM, 11. julij ― V Register nesnovne kulturne dediščine je bila vpisana 120. enota nesnovne kulturne dediščine - Priprava pletenic. Pletenice so iz boljšega kvašenega testa pleteni kruhi različnih oblik, ki jih po regionalnih recepturah pripravljajo v večjem delu Slovenije. Pečejo jih ob večjih koledarskih ter osebnih praznikih, ob zaključku del, dandanes so tudi del slovesnih pogostitev ter gostinske in turistične ponudbe. Trenutno je ob enoti evidentiran en nosilec: Društvo kmetic Brežice. Društvo kmetic Brežice je bilo ustanovljeno leta 1976 in danes združuje več kot 200 članic iz različnih krajev. Društvo ima 15 aktivov kmečkih žena, ki delujejo v vseh 20 krajevnih skupnostih Občine Brežice. Deluje na področjih kmetijstva, izobraževanja, usposabljanja, turizma in turističnega razvoja ter organizira različna predavanja, tečaje, ekskurzije in prireditve. Članice društva se povezujejo v želji po pridobivanju novega znanja in prenašanju tradicionalnega znanja, ohranjanju in obujanju podeželske dediščine, zlasti npr. kulinarične dediščine in ročnih del. Aktivno sodelujejo v lokalnem, regionalnem in širšem prostoru ter skrbijo za promocijo lokalne kulinarične dediščine (npr. različne pletenice, pleteno srce, mlinčevke, bizeljski ajdov kolač). Društvo organizira razstave in sejme, članice z domačimi dobrotami sodelujejo na številnih dogodkih in prireditvah. Leta 2016, ko je društvo praznovalo 40-letnico delovanja, so izdali bilten o organiziranem delovanju kmečkih žena, ob tej priložnosti je društvo prejelo tudi priznanje Občine Brežice. Za dolgoletno uspešno delo in prispevek k prepoznavnosti Občine Brežice so članice prejele priznanje tudi v letu 2021. Register trenutno obsega 120 vpisanih enot in 363 evidentiranih nosilcev nesnovne kulturne dediščine. Naslednji rok za oddajo pobud za vpis novih enot v Register je 15. 9. 2024.

Štajerski tednik, 11. julij ― Aljoša Toplak je doma v Stojncih v občini Markovci. Star je osemindvajset let, po izobrazbi filozof, ob tem pa še video-esejist, potopisec in filmar, ki v tem času pripravlja magistrsko nalogo o smislu življenja po avstrijskem filozofu Ludwigu Wittgensteinu. Ptujčani smo ga v zadnjem času občasno srečevali v Mestnem kinu Ptuj, v pogovorih s slovenskimi filmskimi ustvarjalci, režiserji in igralci. Nazadnje pa se je ptujskemu filmskemu občinstvu predstavil s svojimi kratkimi filmi, ki reflektirajo usodo umetnikov v sodobnem svetu hiperprodukcije. Film je namreč eno od področij njegove ustvarjalnosti. Govori pa o tem, kako se umetniki, ustvarjalci dandanes počutijo odveč, ker je toliko vsega, toliko nasičenosti, hiperprodukcije.