Airbeletrina, 18. oktober ― »Ah, vi ste iz dežele Han Kang (한강), pisateljice!« Te besede so mi bile izrečene 22. avgusta 2022 v Shambaughovi hiši na Univerzi v Iowi, ko sem tam stal in razmišljal o svoji literarni poti. Predlansko poletje sem v Iowi preživel tri prelomne mesece, potopljen v Mednarodni program pisanja (IWP), skupaj s pisatelji z vseh koncev sveta. Program IWP, splošno priznan kot vodilni literarni program Univerze v Iowi, združuje svetovne pisatelje in spodbuja prostor za izmenjavo idej, kulture in ustvarjalnosti. Prestižno srečanje je v več desetletjih gostilo pomembne osebnosti, med njimi leta 1971 slovenskega pesnika Tomaža Šalamuna, ki je pomembno vplival na ameriško poezijo, in leta 1985 Orhana Pamuka, turškega pisatelja in nobelovca. Leta 1998 je sodelovala tudi južnokorejska pisateljica Han Kang. Naj takoj pojasnim, da je v Koreji najpomembnejše družinsko poreklo, zato je priimek Han na prvem mestu, ime Kang pa na drugem – medtem ko je na zahodu ravno obratno, tako da je moj priimek Kang, enak imenu nobelovke, tu na drugem mestu. Han Kang, neomajna v svojih prepričanjih, ni hotela popustiti in je prerasla v simbol umetniške integritete in moči literature, da se zoperstavi avtoritarizmu. Južna Koreja za literarno skupnost v Iowi ni bila le zemljepisna lokacija, temveč kraj, ki je neločljivo povezan z imenom Han Kang. V njihovih mislih Južna Koreja ni bila le rojstni kraj Han Kang – bila je »dežela Han Kang«. Za »majhnega pisatelja«, kot sem bil jaz, pa je bila povezanost s tem monumentalnim imenom tako privilegij kakor breme. Ni šlo le za čast, da delim prostor s Han Kang, ampak tudi za pritisk, ki sem ga čutil ob postavitvi svojega imena ob tako pomembno ime. Kakšna pisateljica je torej Han Kang? Ljudje jo opisujejo na različne načine, vsak s poudarkom na drugačnih vidikih njene obrti. Tisti, ki jih zanima literarna kritika, bi lahko rekli: Han Kang je mojstrica sodobne književnosti, ki surova čustva človeške bolečine in trpljenja prepleta z najbol