Goriška knjižnica Franceta Bevka, 10. februar 2025 ― Ste vedeli, da prag knjižnice vsak dan prestopi več kot tisoč obiskovalcev? Da spodbujamo razvoj trajnostnih knjižničnih storitev in dejavnosti? Da že vse od leta 2008 bibliobus obiskuje tudi večstopenjske šole v Italiji? Da smo partner v mreži Občanske znanosti? Da so bile naše dejavnosti prepoznane tako v domačem kot mednarodnem prostoru? V letu, ko praznujeta obe mesti, z razstavo predstavljamo naše dejavnosti, izpostavljamo vidnejše dogodke, ki jih pripravljamo v letu 2025, in predstavljamo naše delo, ki presega običajno povezavo knjižnica-knjiga. Na ogled je z zunanje strani. Lepo vabljeni.

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 10. februar 2025 ― Nika Rupnik je vizualna umetnica mlajše generacije, ki ustvarja na področju slikarstva, grafike, risbe in instalacije. V svojem delu raziskuje sodobno življenje, ki ga zaznamuje nasičenost z (vizualnimi) informacijami, hiter tempo, spremenljivost in začasnost, kar v človekovi notranjosti ustvarja občutja preobremenjenosti, odtujenosti, krhkosti in minljivosti. V skladu s tem se v njenih delih pogosto pojavljajo podobe abstrahiranih struktur, kjer se elementi urbane krajine (zgradbe, arhitekturni detajli, kamniti zidovi, tlakovci) prepletajo s fragmenti organskega (zaplate trave, grmovje, deli rastlin ali živali), tako da je težko reči, ali svetovi, ki jih predstavljajo, razpadajo ali se ravnokar rojevajo. To mejno situacijo umetnica ponazarja tudi formalno, saj v svojih delih pogosto kombinira klasične slikarske oziroma grafične tehnike s sodobnimi pristopi in materiali, denimo tako, da v sliko vključi fotografijo ali fotokopijo, v grafiki pa suho iglo uporabi na pleksi steklu ali plastični foliji. Pri vseh teh postopkih ima ključno vlogo svetloba, ki jo umetnica pojmuje kot soustvarjalko svojih del, saj v njih ne nastopa le posredno, kot takšen ali drugačen svetlobni zapis, ampak tudi neposredno, kot ustvarjalka senčne risbe, ki se poraja s presevanjem skozi prosojni nosilec, včasih še dodatno poudarjene z uporabo umetnih svetil, kot so reflektorji, baterijske svetilke ipd. Dela, ki nastajajo na ta način, ustvarjajo občutek neponovljivega trenutka in vzdušje, prežeto z občutji polzenja, uhajanja in neujemljivosti, s tem pa umetnica ponazarja nestalnost in fluidnost sodobnega življenjskega okolja ter nemoč posameznika, ki živi v njem. Vse to velja tudi za razstavo z naslovom Kontra plan, v kateri se umetnica poigrava s transformacijo risbe. V prvem prostoru nam ponudi vpogled v svoj risarski opus skozi nekaj izbranih reprezentativnih del. V osrednjem prostoru sledijo barvne risbe na pleksi steklu, ki se pomočjo svetlobe odslikavajo na steni za njimi, v tej igri kont